SPET NA ZAČETKU

[bucimatej]

Tudi jaz sem morala vzeti danes 1,5 mg lexaurina in sem šla nato v gozd. Zjutraj je bilo grozno, sedaj pa je bolje. Se drživa.
Lep dan vam želim vsem !

[neverjetna]

 HEJ, sotrpinki

Tudi jaz sem spet na zacetku, po stirih letih brez ADjev sem zdaj dva dni spet na zdravilih. Pocutim se grozno, popolnoma izgubljeno, ceprav dajem skozi to ze četrtic mi to ni nobena tolazba. Sploh ne vem ce bom zdrzala. Kaj pocneta cez dan, da si pomagata? 

[bucimatej]

Hojla !
Ja, tudi jaz  z daljšimi ali krajšimi presledki tudi že četrtič ali petič prestajam to depro.
Vsi vemo,  da bo minilo toda, ko smo v tem izgubimo voljo in upanje in pozabimo na čas, ko je z nami vse OK.
Sama, ko se mi vrti ( občutek), imam tesnobo, žalost, jok , če se le da grem  v naravo.
Po zelo slabem in težkem tednu sem šla na vikend in vsak dan v gozd po gobe, da sem bila zelo utrujena. Z utrujenostjo pa je prišlo tudi boljše počutje. Meni pomaga, da o svojem stanju spregovorim, ko mi je hudo s kakšno prijateljico.
  Je pa res, da so občutki in počutje zjutraj najslabši.
Ko je najhuje si pomagam s kakšnim lexaurinom, katerega drugače poleg AD ne uživam.

Pomisli na čas, ko si bila čisto v redu in si ponavljaj, da ko to mine bo spet vse OK.
Želim ti lep dan pa se še kaj beremo.
LP

[moni]

Hojla Neverjetna,tudi jaz sem ena izmet tistih,ki že tretjič prestajam vse to.Jutri začnem z višjo dozo cipramila,bojim se stranskih učinkov,paničnih napadov,bojim se biti sama,tolažim se s tem,ker imam vas in nisem sama v tem.Vem,da nam bo uspelo!Mirno noč želim vsem!

[neverjetna]

Hej, moni, bucimatej

Kako dolgo pa jes zdravila? tudi jaz imam cipramil, danes sem vzela tretjo polovicko, zdaj pa nameravam it na celo tabletko. Stranske učinke sem vedno imela, tudi zdaj jih imam, pocutje je se slabse...bucimatej, tudi jaz si pomagam s helexi ko je zelo tezko, kar pa zdaj ko sem zacela jesti adje je. Moni kaj pa pocnes cez dan, si sposobna kaj poceti? meni se razpolozenje menjuje, tako da vcasih skoraj normalno funkcioniram, potem pa spet postanem tako utrujena in zalostna, tesnobna da zdrzim samo v postelji. Sluzba, druzba, trgovine, vse to mi je popolnoma odvec, brez smisla. Zalostno, da dajem to skozi ze ne vem keric, pa se se vedno bojim, tako rada vedno dajem nasvete, zdaj jih pa za sebe ne najdem...kolikokrt sem si rekla ce se kdaj zbolim ne bo tako hudo, ker ze poznam vse...sem se zmotla, vsakic je grozno...samo da zdravila primejo, le tega se oklepam. imam puncko staro dve leti in pol, polno energije, jaz pa ji trenutno ne morem dajat nicesar, to me spravlja se v vecji obup. Za konec pa-blagor tistim, ki tega nikoli niso izkusili...tezko poslusam nasvete ljudi, ceprav vem da mi zelijo dobro, idi v kino, idi ven, v druzbo, ce pa gre pocutje z mano in samo sedim in ni se mi za pogovarjat. Vcasih sem tako zelo slabo da ne morem govorit. Ah, k sreci lahko pisem. lep pozdrav obema, napisita kaj...kjer je volja je tudi pot...kaj pa ce volje ni?

[moni]

Hej Neverjetna jaz sem prvič zbolela.ko je bila moja punčka stara toliko kot je sedaj tvoja zato te še toliko bolj razumem,eno leto in pol ni imela od mene nič,mož ji je bil ati in mami.Drugič se je zgodilo,ko je bila v drugem razredu oš.,bilo je še hujše,nisem prenesla,da gleda take mame,zato sem se šla zdravit na bivši PHP.Do zdaj je bilo 13 let super,vendar sem skoz jemala cipramil,da se mi nebi ponovilo,ampak prišlo je in zdaj se spet borim.Danes sem začela z višjo dozo cipramila,pomagam pa si tudi z lexaurinom..Probam se nekako motit s križankami,branjem,sprehodi,pozitivnimi misli da bo tudi v tretje šlo.En velik objem vsem,ki trpite

[sonce57]

Sotrpinki, pozdravljeni!
Kako je danes? S svojo tesnobo, strahom in paniko se spopadam že 25 let. Vmes je bilo kar nekaj let dobro, potem se je spet začelo. Zadnje časa je tudi moje stanje slabo, brez xanaxa čez dan ne zmorem. Pa naj še tako pridigajo o tem kako je škodljiv, da se ga navadiš! Sama brez njega že dve leti ne morem, ker se preveč slabo počutim in ko je tako hudo, mi je čisto vseeno, samo, da lažje preživim dan. Ko si namerim 150 pritiska, vzamem še dodatnega, ker si preprosto ne znam drugače pomagati. Za druge je ta pritisk najbrž čisto v redu, če pa se spopadaš s strahom pred visokim pritiskom, če ti v glavi nikakor ne klikne, da te zaradi tega ne bo zadela kap, je to hudirjevo težko. Postanem žalostna, jokava, brez volje, polna strahu in seveda pritisk narašča in kar naprej razmišljam - koliko imam pa sedaj pritiska. Na vse mogoče načine se poizkušam zamotiti, grem na sprehod, pospravljam, se pogovarjam s prijateljicami, sosedi..., v glavi pa še kar naprej - strah!

Naj nam bo vsem današnji dan čim manj težaven!!!

[neverjetna]

Pozdravljena, moni in sonce 57...

Moni kako si? a gre kaj na bolje? Jaz sem dans zacela s celo tabletko cipramila imam pa grozne stranske učinke, pocutim se slabse kot prej, pece me celo telo, zjutraj pa itak nocem zivet. Vceraj sem zbrala toliko volje in moci( namrec nimam apetita) da sem sla na prijateljicino poroko. ko sem prisla tja sem mislila da bom zdrzala par minut in potem morala pobegniti...nato sem vzela helex in se sprostila in na poroki ostala celih devet ur...plesala in prav fajn mi je bilo...danes zjutraj pa cela katastrofa...popolni obup...upam da mi kmalu uspe, da tablete primejo, ker vsak dan znova obupujem...zanimivo je, da popoldnevi in veceri so drugacni, se dosti bolje pocutim...imam malo puncko, najbolj od vsega me boli, da nimam pravih obcutkov do nje, prej sem bila panicna, obsedena z njo, da se ji kaj ne zgodi, zdaj pa mi je vseeno. grozno.to me ubija. te misli in obcutki. a je bilo podobno pri tebi moni?

sonce57, tako sem pocela vcasih jaz...merla sem si pritisk vsake pol ure, s tem sem bila obsedena in pulz sem imela vedno vec kot 120 kar me je spravljalo v obup in je bilo samo se slabse...enostavno ne meri si pritiska.  od straha, panike, tesnobe se ni nihce umrl, to so grozne stvari, jih poznam...ne jes pa nobenih adjev? meni namrec to pomaga...javi se kaj

[moni]

hej sonce57 tudi v moji glavi je kar naprej strah,samo,da jaz ne vem pred čim.Neverjetna tudi meni je zjutraj za umret.ko se vstanem mi je tako čudno v glavi sploh ne znam opisat,noge me ne držijo,roke se mi tresejo,srce tolče grozo,vzamem lexavrin pa se stanje počasi umirja.Čez dan je boljše,ko pa se bliža noč pa spet strah sploh,če vem,da bom sama.Neverjetna potrpi,da antidepresivi primejo,potem bo pa boljše in pomagaj si s pomirjevali,zdaj jih rabiš.Mene je ubijalo to,da se s svojo punčko nisem mogla igrati,jo peljati na sprehod ,iti na sladoled,skratka vse to kar delajo druge mame.Sem pa pozneje vse nadoknadla in tudi ti boš.Mene je moja pupika gor držala,vedela sem,da moram ozdraveti zaradi nje.Vem,da nam bo kmalu uspelo.en velik objem vsem,ki trpimo,lahko noč.

[moni]

Hej,Bucimatej,kako si?Oglasi se kaj!

[bucimatej]

Hojla !
Vsak dan pogledam na forum in vas berem pa še vse članke  objavljene na dan.
Meni je že kar nekaj dni v redu. Imam veliko energije in volje in se res dobro počutim v svoji koži. Mi je pa zelo pomagalo prejšnji teden, vsakdanje nabiranje gob. Ko sem veliko prehodila in se vsa prepotena vrnila nazaj na vikend sem bila kot nova. Upam, da bo tako stanje  trajalo. Vseeno pa se bojim, ko bo vnovič udarilo.
Ne bojte se vzeti pomirjevala, ko je najhuje. Nikoli ne bom pozabila, ko mi je moj pokojni psihiater dejal: Ko je hudo narediš manj škode telesu, da vzameš pomirjevalo, kot da trpiš. Jaz lexaurina nisem zaužila več let, ko pa je bilo prejšnji teden hudo pa sem ga, da mi je bilo lažje.
Tudi jutri grem v gozd, pa če bdo padale ušpičene preklje, kajti meni hoja v naravi pomaga.
Moj nasvet katerega se držim  sama tudi ko me prime in matra depra: hoja v naravi, klepet in kofetkanje s prijateljico, ki ji zaupam.

S 3.10. pa začnem hoditi na terapevtska predavanja katera bodio vodili psihoterapevti in jih organizira naše društvo DAM.
Želim vam mirno noč in lep, prijazen in upanja poln jutrišnji dan.
Se bremo !

[sonce57]

Hoj!
Jemljem tudi cymbalto, potreben je na žalost tudi xanax. Mene maksimalno izmuči služba, saj sem 4 urno upokojena, že 5 let pa delam vse isto, kot moji sodelavci 8 ur. In kako to delam? Tako, da delam več kot 4 ure, da hodim v službo med dopustom, med bolniško. In po 5 letih so se pri meni v službi zbudili in mi prepovedali delati večkot 4 ure, ker se bojijo za svoje riti, če dobijo inšpekcijo. Še vedno pa nisem dobila nobene pomoči, šli so tako daleč, da moram svoj prihod in odhod javiti preko računalnika. Ampak to bi še prenesla. Šok pa sem doživela, ko so mi zablokirali računalnik tako, da se lahko prijavim samo 15 min. pred 8. uro in odjavim 15 min. po 12.uri. Tako ne morem imeti nobene ure več v dobrem, delo pa mora biti še vedno opravljeno. To me je tako strlo, da sem čisto na tleh. Tako se dela v javni upravi. Da lahko preživim, se tolažim s tem, da imam do upokojitve samo še 10 mesecev. Pa tudi te mesece še moram vzdržati. Pogovor pri kadrovici in vodji oddelka je potekal tako, da sta mi obe povedali, da sem zagotovo njihova najbolj zanesljiva in pridna uslužbenka, da sta mi zelo hvaležni, ker nimajo nikoli problemov z menoj, vendar mi ne moreta nikogar dati za pomoč, ker ga ni. In kako naj opravljam še svoje delo? Dobesedno, gabi se mi iti v službo, ker takšno hinavščino redko kje srečaš.

Lep in miren teden želim vsem, predvsem dobro počutje!

[neverjetna]

Moni,

kaj si pa pocela ko ti je bilo najhujse? jaz se stezka v kaj prislilim, se pa, danes sem naprimer v sluzbi, ampak imam obcutek kot da me bo razneslo. ocitno imam stranske ucinke zdravil, ker se precej slabse pocutim kot sem se. tudi mene hcerka drzi gor, da se ne predam, ceprav imam trenutke ko mi je sila in bi samo zaspala...moni, a mi lahk poves kak zdravljenje zgleda v kliniki? zdaj je pac vsak dan taki, da ga na silo prezivim, samo se tolazim da adji zacnejo delovat...potem bom pa delala na tem, da se mi to vec ne bi zgodilo, poiskala psihoterapevtko...daj mi prosim malo opisi kako si se oz se boris...jaz imam v pomoc helexe, ampak se vcasih raje mucim...dva na dan mi je rekla zdravnica da naj jemljem...0,25mg. v upanju da mi uspe vas vse pozdravljam in vsakic se razveselim ko katera kaj napise...

[moni]

Hojla,Neverjetna AD IMAJO RES GROZNE stranske učinke,ko pa primejo boš kot nova.Vidiš ti hodiš v službo,to pomeni,da nekako gre,jaz sem bila pol leta na bolniški.Zdravljenje na PHP mi je zelo pomagalo,zjutraj smo se vstali ob sedmih,šli na zajtrk,nato smo dobili zdravila,se razmigali ob glasbi,nato skupni pogovori s terapevtom,kosilo,individualni pogovor s terapevtom,včasih prisoten mož,lahko smo šli v mesto ali pač kam si želel do večerje si mogo bit nazaj,imeli smo veliko dnevno sobo s tv,vsak četrtek smo imeli zabavo,čez vikend si lahko šel domov po želji,skratka zdravljenje odprtega tipa noben te ni v nič silo.Dobila sem tudi veliko novih prijateljev. .Ko mi je najhujše pokličem prijateljica,ki je že dala to vse skoz in me zna razvedriti. :zvizgam:Vem,da nam bo kmalu boljše,se beremo,lp..

[dusica]

Bucimatej,

če nisem prepozna, ti še jaz odpišem svoje in sicer, da se tudi sam že nekaj let borim z depresijo in anksioznostjo, tako da,..če bo tako nadaljevalo,napišem knjigo, saj je pot do ozdravitve neznansko dolga...imam  razne pomisleke kot ti.. .vseeno pa ne želim izgubiti upanja in iščem poti, tehnike in oblike dela na sebi, ki mi bodo pomagale izboljšat kvaliteto življenja...

Lahko mi pišeš pod ZS..vesela te bom!


                                       Dušica