Še moja zgodba - prosim za objektivna mnenja

[feferonka]

Pozdrav vsem.... Sem nova, s kupom namišljeniih? težav, tako da se mi počasi že meša od vsega skupaj, pa bi rada objektivna mnenja. Sporočilo bo malo daljše, da razložim kako je prišlo do vsega tega...
In sicer, vse se je začelo s stresnim obdobjem v službi meseca maja letos. Ko je to minilo, me je takoj začelo boleti grlo. Sin je vmes imel angino, mene pa je grlo bolelo kakšne tri tedne, kar se mi je zdelo malo predolgo, dovolj dolgo, da sem šla povprašati dr. Googla kako je s tem.... Seveda mi je ponudil več opcij, ena od njih je tudi bila rak grla. Jao mene:((( Obiskala sem osebno zdravnico, ker se mi je po glavi nonstop motala ta misel. Pregledala me je, naredila komplet krvno sliko, tipala bezgavke in na koncu zaključila, da sem popolnoma zdrava, da bo minilo. In res, je minilo čez par dni, strah pa je nekako e vedno ostal v meni. Nato čez kakšen teden me začne možno žgati v požiralniku. Srbelo me je še bolj kot pri gru, joj, zdaj pa je res nekaj narobe, ker me je prvo bolelo grlo, zdaj pa to:((( Katastrofa... Tudi zaradi tega se odpravim k zdravnici, ki takoj ugotovi, da gre za refluks, mi predpiše Nillar in čez par dni jemanja sem bila kot nova... Joj, kakna sreča, samo kaj ko se mi je zdelo, da nekako še vedno malo težje požiram:((( In sem nonstop to opazovala, namesto da bi se sprostila... Potem pa v soboto dva tedna nazaj meni naenkrat začne srce močno biti, imam občutek, da me bo pobralo, nato pa me naenkrat začno peči roke od komolcev pa vse do prstov.... Aaaaaaaaaaaaaa, spet dr. Google, ki mi tokrat ponudi multiplo sklerozo:((( Seveda tudi anksioznost, stres, depresijo, težave s hrbtenico, ampak MS se mi vsede v dušo:((( Katastrofa, skrbi še hujše kot pri požiralniku. Ne morem tako naprej, v nedeljo me začne peči še desna noga, predvsem v mečih in pri prstih; takoj v ponedeljek grem spet do osebne zdravnice, kjer sem zadnja dva meseca postala stalna stranka, prej pa uhuhu let nisem bila tam... Ji vse razložim, me pogleda, testira moč v rokah, gleda oči z lučko, delam neke počepe, hodim po prstih, petah, ona ne opazi nič posebnega, ji povem moje skrbi, ona reče, da se ponavadi začne s težavami z vidom, obenem pa ne vidi nobenih indikacij za nevrologa. Če se bo poslabšalo, naj pridem nazaj.... Hm, nisem bila pomirjena.... Ok, čez par dni me roke nehajo pečt, noga prav tako, ampak zdaj dobim v roki občutek, da je mišica v krču, vse od vratu, ramen, dol do prstov, enako v nogi, ni me prijel krč, ampak kot da bi telo bilo zakrčeno?? tudi to mine čez par dni, zdaj pa me boli mišica v mečih desne noge, kot takrat, ko krč popusti...

Mož je izjemno razumevajoč, me spodbuja, mi pravi, da enostavno ni mogoče, da me enkrat peče, drugič zateguje, tretjič boli, pa enkrat en ud, drugič drugi, tretjič vrat, da je edina logična razlaga psiha. Pa da ni vrag, da bi mi naenkrat vdarile ven vse bolezni, prvo rak, zdaj MS, pa kar se mu zdi e bolj zanimivo, ko se zapalim za kako novo bolezen, prejšnje težave čudežno izginejo....

Sicer razum mi govori, da ima prav, tudi zdaj, ko to sporočilo berem, ne vem ali naj se smejem ali jočem... Sama sebi se zdim nora... Večinoma verjamem v vse to, ampak potem pa me nekaj pikne, pikne, zaboli in se spet v mene prikrade tisti črv dvoma, kaj če je res kaj narobe:(( In tako vedno znova. Sem tako utrujena od vsega tega, da je groza. Pa otrok se mi smili, da ima zmešano mamo...

Jutri imam kontrolo pri zdravnici zaradi refluksa, ji bov vse to povedala... Dajte mi še vi povedati vaše cenjeno mnenje o moji situaciji???

Hvala vsem vnaprej..

P.S. Prejšnji teden sem bila na pregledu pri oftalmologu, vid in oči nasploh so bp.

[Jagodka]

Feferonika, kot bi mene opisovala     Tale z oteženjim požiranjem in pekočim grlom je trenutno moja aktualna. Le še k zdravniku moram, da mi potrdi refluks in preveliko izločanje kisline. Zadnje leto je bilo precej naporno in ker ignoriram bolečine v mišicah, sklepih in glavobol (stare fore), me telo na drugačen način opozarja, da so nekatere zadevščine nerešene in da so moji čustveni odzivi na določene dogodke in ljudi napačni, da sem premalo osredotočena nase, preveč sem v skrbeh tudi za stvari, na katere nimam vpliva.
 
Če so ti na zdr. pregledih zagotovili, da tvoje fizične težave niso nevarne, potem jim gre verjeti. Smo ljudje, ki stres doživjamo zelo fizično, z bolečino, srbečico, vnetji, pretiranim izločanjem želodčne kisline.... opozorilo telesa, da nekaj ni OK.

Zaciklana si v krog in za izhod iz njega boš morala poiskati svojo rešitev. Strah, ki že meji na anksioznost največkrat rešujem s tem, da zaposlim telo ali možgane, odvisno od simptoma. Google pri diagnosticiranju sem popolnoma ukinila, takoj ko sem začela goljufati sem dobila polno simptomov.
Naj čimprej mine 

[urssska]

Oj, še ena kronična hipohondričarka tle  Jap, situacija je sila preprosta - skini google ( in vse priročnike, panflete, dokumentarce itd. na to temo), obvladuj stres s sproščanjem in rekreacijo, pa zamoti se. Jagodka je dobro povedala in tvoj mož ima popolnoma prav.

Čude me, kako naši osebni zdravniki vse te izpade ankse mirno in profesionalno prenašajo. Moja je bla prav zlata, ko sem še hodila vsak drug dan nenaročena k njej z novim rakom.

[Silvo Malek]

Prav, ko pišem, me prav proti žrelu peče! Sam zase mislim, da bo dolgoročno pela gastroskopija, sicer pa je Nilar, vsaj za 12 h odličena zadeva!

[feferonka]

Pozdravljeni!

Hvala vsem za odgovore...

Pa da poročam, kaj se je vmes dogajalo. V glavnem, počutje se mi je začelo izboljševati, potem sem mela kontrolo pri osebni zdravnici, ki me je pozorno poslušala, vse o pekoči koži, težki roki, zakrčenih mišicah, .... Gledala reflekse in ne vem kaj še vse in mi začela razlagati, da v primeru, da bi bilo to kaj bolezenskega, mislim fizično, me ne bi npr. pekle roke od komolcev navzdol, ampak bi se to dogajalo po živcu, točno pokazala kje le ti potekajo, pa tudi bočelina bi se stopnjevala, mišična moč pa bi na koncu oslabela. Njen zaključek je bil, da sem enostavno doživela panični napad, od takrat pa se ti simtomi pojavljajo, enkrat eno, drugič drugo, pri bolezni pa se to ne bi dogajalo, ampak bi vztrajalo in se stopnjevalo, ne pa selilo po telesu.... Sem po njenem izgorela, rabim sproščanje, čas za sebe, rekreacijo. NA moje vprašanje, kdaj zavraga bodo ti telesni simptomi minili, če je vse to v glavi, je povedala, da traja mesece, da se stanje normalizira, ko je enkrat ravnovesje porušeno... MA iz ordinacije sem šla kot prenovljena, mislim, kot metuljček, kot bi se mi ogromno breme odvalilo od srca. To je pomagalo za par dni, ker potem sem si začela tipati prsa in seveda nekaj odkrila... Spet panika, se naročim na samoplačniški UZ dojk, sem si rekla, če bo tu vse ok, potem pa res konec z neumnostmi.... Seveda je vse blo ok, HB.... Tisti dan sem spet bla kot da je cel svet moj, srečna, zadovoljna.
Ampak tudi tokrat ni dolgo trajalo, čez dva dni me je začela pečt glava, in to samo en del, na vrhu glave, spet se mi je mešalo. OK, je naslednji dan minilo, so pa me spet začele pečt roke, pa ramena, pa komolci, pa občutek, da me nekaj pika po dlaneh... Ma ta teden ni dneva, da ne bi bilo kaj. Se nonstop prepričujem, da sem fizično ok, da moram biti potrpežljiva, da moram dati telesu čas, da si opomore, ampak to je takoooooooo težko, biti potrpežljiv namreč. Začela sem hoditi na jogo, telovadim, zavedam pa se, da je predpogoj, da se prepričam, da sem fizično zdrava (kar pa je spet zelo težko, če te nonstop kaj žge po telesu, evo, ko to pišem, me peče hrbet in v zatilju).... Saj razum mi pravi, da bo trajalo, preden se mi stanje izboljša, ampak ko pa me začne žgati, se mi včasih zdi, da se mi bo zmešalo... Ma sem prav žalostna zaradi vsega skupaj, živim za dan, ko me ne bo nič bolelo, peklo, zategovalo....

Kontrolo pri osebni zdravnici imam čez mesec dni, moram pa viditi dnevnik, kaj sem v tem času naredila za sebe.

Se še javim kaj....

[Dony]

     Ojla

 Jaz lahko iz svojih lastnih vsakodnevnih izkušenj potrdim, da kadar v glavi ne štima-vso telo trpi ali drugače: 
Misli, slike in telesni občutki postanejo tako dražljaji,ki sprožijo naštete simptome.Pojavi se zaskrbljenost,ki še stopnjuje vznemirjenje,kar vse še poslabša.
  Jaz osebno sicer nimam iz strokovne strani dodeljene-potrjene, nobene (nefizične) diagnoze. Ampak, dolga leta opažam, da me telo na fizični ravni opozarja na čustvene stiske. Npr; obupna bolečina v križu, glavoboli...neverjetno se zdi, da ima čustveno razpoloženje takšen vpliv na fizično stanje telesa. Meni aktivno pomaga samo premik-umik v delo zase-svoje cilje, gibanje...ukvarjanje s težavami samimi, množi probleme-samo delo na rešitvah pelje naprej .

[anastasya]

Tudi jaz sem zacela tako hipohondrirat 7 mesecev nazaj. Iz ene diagnoze sem skakala v drugo in v casu ko sem nasla drugo, so simptomi prejsnje prenehali, se morda kasneje spet ponovili. Skrbelo me je za vsak pekoč občutek, malo bolečinico, mozolj, krč ipd. Na koncu sem zaradi tega čutila ze tako tesnobo, da me je zdravnik poslal psihiatru, kjer sem dobila AD, ki mi je povzrocil hudo nespecnost, ki se danes traja (no zdaj gre pocasi na bolje). Verjemi, da tesnobo, ki sem jo imela zaradi hipohondrije, je bilo lazje prenasati kot to nespecnost. Je pa hipohondrija izginila zaradi ubadanja z nespecnostjo. Sem si rekla, da ko to premagam in zacnem spet spati, ne bom nikoli vec tako razmisljala...ce zdravnik pravi, da sem zdrava, sem zdrava... meni je zal, da sem prisla do psihiatra in zacela z AD-ji, ki sem jih kasneje prenehala. Mislilla sem si, da si bom tako naredila uslugo in zacela normalno zivet. Ce bi lahko zavrtela cas nazaj, bi se zacela vec s sportom ukvarjat, hodit ven, vec druzit z ljudmi, pozitivno razmisljala ipd. No, nekaterim AD-ji res pomagajo, meni niso.