Nova na AD

[palčka]

Pozdravljeni!

Pred tremi dnevi mi je zdravnica predpisala AD-je (Solactic). Izpolnila sem vprašalnik o depresiji in mi je postavila diagnozo. Nisem razlagala kako se počutim oz. kaj me teži. AD-jev me je strašansko strah. In ne verjamem zdravnici, da sem depresivna ali pa se ne želim sprijazniti. Prejšnji teden je bil čisto super, sedaj pa mi že misel, da sem očitno depresivna in na tabletah, da sem padla tako nizko, poslabša razpoloženje. Včeraj mi je zaradi tablet padel srčni utrip (bradikardija), danes imam pa tako težko glavo, pa v vratu pritisk, kar še nikoli nisem čutila. Mislite, da je res potrebno, da jemljem ADje? Sicer res že pol leta jokam, hodim psihologu na skupinsko terapijo.. Strah me je, da bom postala odvisna od njih. Pa res ne verjamem, da mi jih je potrebno jemati.

[ForestGirl]

Sicer res že pol leta jokam, hodim psihologu na skupinsko terapijo..

Glej, nisem strokovnjak, samo to so tipični znaki depresije, za katero trpim tudi sama. Z odklanjanjem ustreznega zdravljenja, kamor sodijo tudi ad-ji, si samo škoduješ ... po mojem mnenju bolj, kot bi ti škodovale tablete. Moje mnenje je, da je tvoj strah popolnoma odveč, ker je jemanje ad-jev  dan danes čist ena vsakdanja rutinska zadeva - zdravljenje kot vsako drugo. Potemtakem tud antibiotika ne bi pojedla al pa aspirina če te glava boli.

Samo na tebi je ali si želiš pomagati ali ne ... pa veliko sreče 

[Ribica]

Ne vem, zakaj razmišljaš, da si  nizko padla, ker moraš jemati Ad - je? To vendar ni nobena sramota. A naj bo sladkornega bolnika sram, ker jemlje inzulin?

AD-ji so zdravila, ki nam pomagajo, da se poberemo iz velike stiske in nato naredimo nekaj iz sebe - spremenimo vzorce obnašanja, na primer, ki so nas v stisko pripeljali. Dokler se ne stabiliziraš, jokaš, se vrtiš v krogu težkih misli in premlevanj, je težko narediti kvaliteten korak naprej. Škoda, da zdravniki, ko predpišejo AD-je prvič, ne posvetijo nekaj časa tudi razlagi, čemu služijo in kako delujejo.
In ne povzročajo zasvojenosti, tudi po dolgoletnem jemanju ne. To ni isto kot pomirjevala ali uspavala.

Morda bi šla še enkrat na pogovor k tej zdravnici in ji povedala vse svoje pomisleke, ona pa bi ti razložila, zakaj se je odločila za terapijo.

LP
ribica

[palčka]

Hvala za odgovore. Zdravnica nisem pravila svojih težav. Rešit sem morala vprašalnik iz katerega je bilo razvidno, da sem depresivna in je rekla: saj se mi je zdelo. Po dveh tabletah, ki sem jih vzela, se mi je srčni utrip znižal na 49, danes me močno glava boli in me sili na bruhanje. Danes je še posebej težko. Ne sledim več pogovorom, ne razumem kaj se ljudje pogovarjajo. Pa ne vem ali je to zaradi tablet? Bom klicala zdravnico. Pri mojih 25 letih mi je tako teško sprejet, da moram jemati antidepresive, zaradi bivšega, ki me je očitno čisto na tla spravil, trudim se naredit zaključna izpita na faksu, pa mi sploh ne gre. In ne razumem kako to, da sem lahko zapadla v depresijo. In res ni drugega načina? Kaj pa če poskusim z naravnimi tabletami kot so Dominor? in s tekom? pogovori? Se da brez tablet?

[nebodigatreba]

Na začetku sem tudi samo bil dosti podobnega mnenja kot ti ("Ne kemiji!") in sem tekom hospitalizacije nekaj prvih tablet na skrivaj izpljunil. Bil sem mnenja, da mi bodo obiski samopomočnih skupin in občasnih srečanj s terapevti pomagali.
Zdaj sem že vdrugem mesecu odkar jem AD-je in osebno ne vidim pri sebi nobene razlike (čeprav domači pravijo, da sem čisto drugačen). Za karkoli pozitivnega v času hospitalizacije prej okrivim druženje s sopacienti (med katerimi jih je bilo dosti tvoje ali mlajše starosti), s katerimi smo si podelili marsikatero stvar, ki je terapevtu ne bi - meni osebno je lažje zaupati nekomu, ki dejansko ve kaj prestajam kot pa nekomu, ki je samo usposobljen za delo z "nami".
Pa še nekaj: depresija ne izbira svojih žrtev. Ni važno, kdo si, koliko si stara, kakšna je tvoja izobrazba ali delovna doba in kakšne so tvoje partnerske izkušnje - prizadane lahko kogarkoli. Dosti jih ne prepozna znakov, spet drugi to zanikajo, tretji pa naivno mislijo, da bodo to sami že nekako rešili brez pomoči drugih. Tisti ta pametni* pa si poiščemo pomoč in v veliki večini primerov v to pomoč spadajo tudi tablete.

* - sem ste všteti tisti, ki dejansko zmorete brez tablet in strokovne pomoči. A taki ste zeloooo redki.