PROSIM, POMAGAJTE!!

[lalika]

Pozdravljeni, opravičujem se, ker odpiram novo temo, ampak nisem našla ničesar primernega kamor bi lahko napisala moj problem in zraven sem tako obupana, da bi rada da bi mi čimprej kdo pomagal. (čeprav nisem niti prepričana da pišem v pravo temo).

Stara sem 23 let. Do približno 20. leta moram reči, da sem kar normalno živela. Od takrat naprej pa se mi pojavljajo strahovi. Včasih manj, včasih bolj intenzivno, kakšenkrat rata pa že neznosno in sedaj sem ravno v tem stanju in se bojim, da bo vedno slabše :/ Najbolje da začnem najprej pri tem, da vam povem, da ima babica neko bolezen na živcih - tesnoba, itd. (kolikor jaz vem - neka vrsta depresije) in sem bila (tudi kot otrok), velikokrat priča negativnim dogodkom, ki so (sklepam) vplivali tudi name in se mi sedaj "kažejo".

Uglavnem, zelo me je strah duhov. Najbolj me je tega strah, ko sem sama doma. Ko gredo starši na dopust (ravno sedaj je to obdobje) preživljam grozno obdobje. Saj me je strah vsakega premika, nepojasnjenega zvoka (predvsem zvečer in ponoči). Npr. tudi ko iščem določem predmet (in sem 100% da sem ga tja pospravila) ga potem na tistem mestu sploh ni in ko ga začnem povsod iskati, pogledam čez kakšno uro, dan,.. spet na isto mesto in se kar naenkrat pojavi. Ne vem ali se to res dogaja, ali je to samo v moji glavi in psiha vpliva na vse to, ali je prisotna res kakšna višja sila, skratka, resnično ne morem več tako živeti.
Strah me je tudi da se bo komu od mojih bližnjih kaj zgodilo (na to pa je zelo vplivala smrt zelo dobrega prijatelja mojih staršev, saj je umrl za rakom) in sedaj vedno ko kam gredo, non stop jih kličem, vedno mi morajo sporočiti ko prispejo na cilj, saj glede na to da je vedno več teh bolezni in prometnih nesreč, me je vedno bolj strah. Na to je prav tako vplivala gospodarska kriza, saj glede na to da imamo doma lastno podjetje vidim, kako se starša sekirata in bojita kaj bo in posledično je potem strah tudi mene, da ne bosta zbolela od vseh teh skrbi, itd..
Pred 10imi meseci smo dobili tudi kužka in vedno ko je kaj slabe volje, vedno ko zašepa, vedno ko se zgodi kaj malega, zganjam paniko, da kaj je narobe z njim, da ga moramo takoj peljati k veterinarju.
Zelo me je strah roparjev, tega da me bo kdo posilil, strah me je hoditi po temi in najraje se takrat sama niti nikamor ne odpravim.
Stalno imam po glavi vprašanja o tem kdo sploh smo, kaj počnemo na tem svetu, strah me je konca sveta, skratka, grozno je :S
Dve leti nazaj pa sem imela tudi bulimijo, ki je trajala približno eno leto (zaskrbljena sem bila zaradi videza, takrat sem imela probleme s fantom,..), ki pa sem jo sama prebolela.

In naj omenim še to, da sem tudi obsedena z bacili, saj si noon stop umivam roke :S (po tem sem tudi sklepala da je mogoče da spadam sem, ko sem videla kateri naj bi bili znaki za to bolezen). Prav tako pa tudi veliko molim (kar sem pa tudi našla, da spada k tej bolezni).

Resnično vas prosim, če si lahko kdo vzame minutko časa in mi pove, če ima kakšne podobne izkušnje, če sem sploh normalna, kaj se dogaja z mano in če je to povezano s kakšno psihično boleznijo.

Že vnaprej se vam najlepše zahvaljujem za vse odgovore!

[Chantall]

Pozdravljena Lalika!

Naj povem, da sem med prebiranjem tvojega posta obudila svoje spomine izpred nekaj let, pravzaprav sem bila takrat nekje tvojih let, ko so se mi dogajale podobne stvari, kot se sedaj tebi.
Predvsem to o duhovih mi je še kako znano. Samo pri meni je pa bila ta fora, da sem jih dejansko klicala. V bistvu pred tem o duhove sploh nisem verjela, niti nič nisem vedela o tem, dokler mi ni nekega dne sodelavka začela razlagat o tem in mi pravit, da se jih da priklicat. No in sva poskusile...Od takrat naprej pa sem tudi sama imela nekakšno paranojo pred duhovi in kar naenkrat so se mi začele dogajat nepojasnene stvari, ki jih nisem razumela. Potem sem pa še raznorazne oddaje gledala o tem, tako da na koncu sploh nisem več vedela, ali se mi meša, ali pa je vse to res. V glavnem tudi jaz sem bila čisto prestrašena in pretirano zaskrbljena s tem, da se bo komu kaj zgodilo. In ja, ravno tako, kot ti sem ljudi klicala in preverjala, če je z njimi vse vredu. čez čas sem pa to čisto odmislila in se nekako prepričala, da je vse to samo plod domišlije in, da se nič groznega ne more zgoditi. No in ker čas naredi svoje, danes mirno lahko zaspim, ne da bi me bilo strah Celo na pokopališče bi si upala it isredi noči
Kar hočem povedat je to, da naj te nikar ne skrbi glede duhov. Enostavno preusmeri misli takrat, ko se zalotiš, da razmišljaš o tem. Te pa povsem razumem, ker vem, kako to deluje na psiho.

Kar se pa pretiranega umivanja rok zadeva, sem pa tudi imela neko obdobje, ko sem si jih stalno umivala Samo jaz jih nisem zaradi tega, ker bi se bala bacilov, pač pa preprosto nisem prenesla, da imam umazane, mastne ali karkoli drugega ( pa čeprav so bile čiste ) Aja pa pri meni je bilo še to, da ko sem se šla tuširat sem se vedno dvakrat namilila No na srečo so ti rituali pri meni izginili sami od sebe pa sploh ne vem kdaj.

Praviš tudi, da se bojiš roparjev in tega, da bi te kdo posilil pa da bi bilo konec sveta ipd. Ah nikar se ne obremenjuj s tem in raje uživaj v lepih trenutkih te misli pa raje odmisli. Pa čim manj beri črno kroniko, ker te stvari znajo zadevo še poslabšati.

Upam, da sem ti kaj pomagala pa kar pogumno naprej!

[lalika]

Chantall, najlepša ti hvala za tvoj odgovor. Me prav malo pomiri, ko vidim da nisem edina. Saj sem si že mislila, da sem edini človek na tem svetu s takimi problemi :S

Vsakič ko me obidejo take misli, poskusim čimprej odmislit in se začnemm ukvarjati s čim drugim. Ampak kakšenkrat je prav neznosno, ker se mi zdi, kot da mi te misli sploh nočejo iz glave :S tudi če nočem misliti na to, imam občutek kot da me nekaj prisili da vseeno mislim :S

Saj kakšna obodbja so kar vredu, ko že mislim da je minilo, ampak potem se pojavi določeno obodbje in se vse spet obnovi :S no, upam, da bom tudi jaz čimprej prešla v tebi podobno stanje in bom nehala toliko razmišljati

Hvala še enkrat!

[msavic12]

Po tvojem opisovanju mislim da gre za OKM. Jaz se z tem ubadm že dolgo. Problem je da te misli nemoreš odmisliti ker to so obsesije,kompulzije pa so prisotne da se zmanjša anksioznost zaradi obsesij.
Kokr se bolj upiraš tem mislim bolj so intezivne,enostavno jim dovoli da so,počutila se boš nekaj časa anksiozno. Kasneje anksioznost izzveni,ti se navadiš na njih in veš da so samo misli.
Ne gre zato da se znebiš misli ampak da se na njih ne odzivaš z strahom!
Vsekakor pa ti svetujem da greš do zdravnika,in se posvetuješ!

Srečno!

[lalika]

Najlepša hvala tudi tebi niko za komentar in nasvete. Se jih bom poskusila držati!

[Anonimka20]

Tud mene je zlo strah duhov oz. se tolko ubadam s tem, da sem 100%, da nekej je na tem, zato vedno, ko kdo umre mam vsiljive misli, še posebej zvečer preden zaspim, no tud, če noben ne umre me spremljajo vseljivke