Kako težko je biti sam...

[bina223]

Tole pišem ker bi rada odvize, mnenja, predloge kako spremeniti in izboljšati mojo situacijo.
Stara sem že 38 let. Samska. Pravkar sem končala 1,5 mesečno "zvezo" še prej pa sem imela 4 letno zvezo. In lahko rečem da mi je zelo zelo težko biti sama.
Zakaj? imam dosti razlogov. Med drugim ker sovražim sebe. Ne maram se. Vem, da bi mogla imeti rada sebe ker bom šele takrat srečala pravega partnerja a je tako tako težko se imeti rad ( ker imam nerešene težave s starši, traume iz preteklosti, ogromno izgub, trplenja in zavritev kar mi onemogoča se imeti rad. Zaradi tega tudi hodim na terapujo. Starši me ne sprejmejo. Samsko življenje mi je ugajalo bolj v tujini v sloveniji ne a se tja ne morem vrniti. Tu sem nesrečna a ne vem kaj naj.  Zaradi sovraštva do sebe tudi vzamem koga iz obupa samo da nisem sama in lahko rečem da so bile vse moje zveze iz obupa. Danes ker me en fant ni osvajal sem bila čisto v depresiji in se jokala cel dan ker se mi zavrti film o vsem zavrnitvah ki sem jih doživela v življenju. Res Občudujem ljudi ki so samski in shajajo sami. kako zmorejo? morajo imeti res sebe neizmerno radi in biti zadovoljni z življenjem kar drigače res ne gre... hvala za vsak nasvet ker včasih zapadem tako daleč da celo mislim na samomor. in to samo zaradi samote in ker nimam ljubezni in fanta ki si ju tako neizmerno želim.

[ocdjevski]

Hej, bina, samozavest lahko najdeš že s sprejemanjem najmanjših dobrih stvari, ki jih počneš/ si jih počela; s sprejemanjem že najmanjših uspehov, ki si jih dosegla; že zaradi vsakega nasmeha, ki ga povzročiš pri kom, si lahko ponosna nase. Išči po spominu za vsako še tako majhno reč, za katero se spomniš, da si se zaradi nje počutila dobro, in potem res začuti ta občutek, in si daj sama pri sebi priznanje. Namesto da se osredotočaš na negativne trenutke, se osredotočaj na pozitivne trenutke, ki so se že zgodili, in na pozitivne trenutke, ki jih želiš doživljati v prihodnosti. Osredotoči se na cilje - imej čim več ciljev, ki ti dajo energijo že samo s tem, ko misliš nanje.

Enkrat sem slišal za lepo primerjavo: golf žogica ima po celi površini majhne vdolbinice, zaradi katerih leti boljše, kot če bi imela lepo gladko, brezhibno površino. Tko lahko tudi mi letimo dlje, čim več prenesemo udarcev.
Pomisli še na to primerjavo: zamisli si diamant, obdan z zemljo. Zemlja je umazanija, diamant je pa vseeno še vedno isto vreden - ima vrednost sam po sebi že. Predstavljaj si da si tudi ti kot ta diamant, umazana zemlja je pa vse negativno, kar te je doletelo, ki pa ni tebi nič znižalo vrednosti.

Začni početi stvari, nej bodo še tako mejhne, zaradi katerih se boš počutila bolje, in nato nadaljuj s tistim, kar ti da neko zadovoljstvo, na tak način, da gre vse kot v neki spirali navzgor. Zdej si se vrtela navzdol, obrni smer - vsak trenutek je to možno, začne se pa le z enim korakom.

Upam da ti moji nasveti vsaj malo pomagajo... In ne pozabi se smejati!

[bina223]

hvala za edini odgovor. super napisano. a ko si na dnu je tako tako zelo težko biti pozitiven.- npr kaj je mene doletelo je da nikoli ne bom mogla imeti otrok, imam MOM in nikoli ne bom imela službe zaradi posledic tega (psihe) to me pač spravlja v obup ker me dosti fantov zaradi tega zavrne tako da... ni mi lahko. drugače pa super napisano. sreča da mi pomaga terapeutka brez nje res ne vem kaj bi

[ocdjevski]

Še kako vem kako težko je bit pozitiven... :/ sam se ravno prebijam skoz eno najtežjih obdobij v mojem življenju, imam tolk problemov da je groza, in še sam dostkrat dvomm vase če sploh prov ravnam. Potem me pa peče še vest ker fizično z mano ni nč narobe - "samo" v glavi mam tolk enih problemov - in potem se počutiš krivga ker imajo nekateri pa resne fizične probleme, kot ti kot si napisala. Si sploh ne morem predstavljat bolečine, ki si jo zard tega morala dati skozi. Kaj pa je to mom? Sem pogooglal pa nism najdu ničesar.
Zveze res nič ne povejo o teb. Če ti je kej v tolažbo, sam niti poskusim ne z nobeno punco, ker imam tolk problemov s samim sabo. Že da se na tem področju trudiš, se lahko potrapljaš po ramenih
Že samo zard tega, kar moraš dajat skoz, si morš lastit pravico do srečnega življenja - ker ti pripada. Služba, ki ti je v veselje, ti tud pripada. Vse dobro ti pripada, in noben ti nima pravice povedat, da si dobrega ne zaslužiš - niti ti ne sme noben te pravice vzet. Mormo vsak dan met v mislih to da nam pripada lepo življenje - s to pravico smo se rodil, ne glede na vse ostalo. In na koncu bomo zmagal, pa če bo trajal to več let, miljon prebranih knjig, miljon raznih poskusov, miljon psihičnih udarcev.

[nebodigatreba]

Koliko se kdo trudi za zvezo, je odvisno od posameznika in le posameznik ve, koliko želje ima do tega in koliko truda je pripravljen v to vložit. bina223, te deloma razumem (ne vem kako je z otroci, a službo še na srečo lahko iščem, čeprav je ne najdem), se je pa tudi moje življenje vrtelo okoli vseh zavrnitev in končanih zvez, ki so se mi neprestano predvajale po glavi iz dneva v dan in sem zavidal vsem, ki so bili "frajerji" in so z lahkoto ogovorili katerokoli, jaz pa sem kot ponavadi vedno končal nekje v ozadju. Zato ta tvoj vidik samote popolnoma razumem. Glede nesprejemanja pa - je eden od večjih razlogov zakaj sem zapadel v depresijo in se še sedaj vlačim ven iz nje.
Je pa ocdjevski lepo napisal pozitivne stvari na katere se lahko (mora?) vsak obrniti, čeprav je ravno med depresijo to najtežje saj tega ne vidimo oz. nismo pripravljeni videti.

Življenje ni črno in belo, temveč milijon odtenkov sive. Nobena stvar ni popolnoma črna, a tudi nobena ni popolnoma bela

[zverca87]

Ljudje, ki živijo sami običajno kažejo srečo le navzven. V resnici so lahko zelo nesrečni.
Sem pa jaz, ki živim sama od 18.leta starosti srečna, da živim sama. Moja edina družba je moja muca. Jaz uživam v samoti, lahko počnem karkoli in kadarkoli. - lahko gledam po TV karkoli in mi nihče ne mori, da bi gledal kaj drugega. Pospravljam lahko kadarkoli.. itd.
Zate pa mislim, da vztrajaj pa se b o že prikazal moški, ki ti bo v oporo in te ljubil.
Kaj pa prijateljice, jih imaš?

[zverca87]

Ocdjevski ti je tako lepo napisal. Kar poslušaj ga.

[pofurana]

Se strinjam s predhodnjimi odgovori. 

bina223  vem kako ti je. Ko po dolgem času ostaneš sam in sebe ne sprejmeš kot bi se mogel, ker še ena oseba ki ti je pomenila v življenju odide iz  tvojega vsakdana. Že tako se počutiš kot prazna vreča ki se ne znajde v življenju in bi ji non-stop moral nekdo kazati smer in spodbujat potem pa še to...

Nekoč sem nekje zasledila da karkoli doživiš v življenju, je to neka lekcija ki se je moraš naučiti in iti čez to oviro, da prideš na naslednjo oviro ki je 'stopnja' višje k razumevanju in sprejemanja samega sebe itd. Kot nekakšna igrica ki se nadaljuje potem v naslednji level. Kako se s tem spopasti...je stvar posameznika...

Dejstvo je da v tem primeru kaže na to, kako biti čimbolj samostojen in sam shajati skozi življenje neko obdobje, da rasteš in se nečesa naučiš... kaj? boš zvedela ko bo tega obdobja konec... sigurno je to dobra stvar... čeprav še tega ne vidiš.. če še ni dobro, potem še ni konec težave...samo zaupaj...
Pri meni se stvar malce zakomplicira ker sem poleg vsega zelo tiha, mirna, sramežljiva, bojazljiva in nekomunikativna. Oz. želim si komunicirat, pa ne vem kako - kaj reči v danem trenutku, pogovoru, vprašati, strah itd...

Skušaj biti sama nekako brez da se podaš v kakršnokoli zvezo vsaj nekaj časa...da iščeš svoj smisel, se ne ubadaš s potencialnimi partnerji..  ker se mogoče preveč osredotočaš na to in te še bolj zbije in pobere še tisti del samozavesti in energije ki je še premoreš...
Vem da je prekleto težko... ampak gre... samo volja in odločnost... se splača potrpeti, ker te čaka nekaj boljšega, kar si nikoli nebi predstavljala...ne odnehat.

Poglej s pozitivne strani ta 'problem'... marsikomu to ni 'problem' ampak priložnost... več časa za druženje če imaš družbo in prijatelje, razvajanje, opravljanje konjičkov, poležavanje, lahko sesaš in čistiš danes lahko jutri, bereš knjige, greš na sprehod, imaš kosilo ali ne, greš spat s kurami ali s petelini... 

Ni vse tako črno...samo zaupaj... če ni šlo, ni šlo... zakaj bi se silila v nekaj kar ne gre... in bi bila mogoče še bolj nesrečna...
Prepričana sem, da te (naju) čaka nekdo ki v življenju nebi pomislila da se ti lahko kaj tako lepega zgodi...in to tebi.. nesrečnici, ki je tako potrebna ljubezni in razumevanja. Najlepšega, najbolj pametnega, naj naj naj sanjskega moškega  ki ti ne bo žal minutke da si bila sama in dala čez nekaj slabših zvez, katere so te pravzaprav pripeljale direktno do njega...samo zaupaj   

Mi je žal, če je preveč dolgo tole kot neka klobasa, ampak bolj na kratko ne znam napisati.

Želim ti vso srečo!!   

P.S.: Pa le sporoči kako ti gre 

[dusica]

Bina223,

popolnom ta razumem ali istočasno menim, da se nam v življenju vse zgodi z določenim namenom: najprej moramo dodobra spoznati sebe in začutiti kdo smo, kam gremo in kaj si želimo, nato bomo..na tej poti srečali osebe, ki nam bodo srečo vzeli in dali...zopet se bomo naučili nekaj novega!

Vsekakor pa se nauči (to se jaz dojela po 2 neuspešnih vezah...), da je največja ljubezen v tebi in da trenutno rabiš sebi dat največjo ljubezen  in podporo, ki te bo okrepčala za vnaprej..ostalo pride ob svojem času...

Glede vsega tega ti kaj več lahko napišem preko ZS in istočasno ponujamo svoje prijateljstvo iz Obale, tako da...boš vedela, da nisi sama!


                                      Dušica

[kikiriki]

nisi sama 

[Reborned]

Uf, popolnoma razumem ... sem ravnokar končala še eno zvezo in ne glede na to, da je bila nevzdržna in ni bilo druge, kot oditi, žalujem za njo, ker ...zdaj je grozno, ker sem sama .. vidim samo srečne parčke in družine, jaz pa sama ... in se seveda sprašujem, kaj, če bo ostalo tako, kaj če mi je usojeno, da sem sama, ker sem zafrknila že tri zveze, kaj če pač nisem za partnerstvo, glede na to, da se nikoli ne izide in podobno.

Lahko delaš, kar hočeš ja ... sam se tega ne zavedaš in potem nimaš volje za nič ... ker samo razmišljaš o tem, zakaj se je spet končalo, kje smo naredili napako in podobno.

Upam, da hitro najdeš samo sebe in se naučiš biti v svoji družbi.

[rabimprijateljico]

Jaz sem pa veliko delala na sebi imam 22 let ni veliko, imam tudi starše, ki.....
no in nisem imela nobenih prijateljev... starši me niso niti opazili , da živim sem fino z avtom ven hodila
šla lepo peš v naravo, opazovala ljudi , šla v trgovino, uh šla na kakšno sadno kupo in potem
se naučila sama tudi veseliti, pa sem šla sama na sadno kupo pa sem bila srečna, ker je bila zelo dobra 
potem sem doma naredila limonado oh in sploh po trgovinah hodila vsepovsot samo, da je dan minil počutila se sama res je, sem bila pa zadovolnja z malenkosti k jih lahko imam, naprimer lahko grem v trgovino kupim
stvari, pridem domov gledam film uživam v njem

in ti rečem ni bilo slabo jaz sem uživala v malenkosti k jih lahko imam pokušam vse to kar človek ima
in, ko sem jedla sadno kupo sem bila srečna, ker je bila dobra, da se imam lahko lepo.   


Sem pa potem srečala fanta ampak sama dobro vem, da se moram ceniti, to pa na tak način, da razvajanja ni nikoli dovolj..., da ima človek okus in sladoled pred seboj, k ga lahko okuša in je, je najbolje, kar človek ima, ima želje, k jih lahko izpolni ima vse to,

sem srečna, da imam vse to kar imaš tudi ti, samo ljudje ne vidijo tisto kar imajo ampak tisto kar nimajo na žalost. Skromnost je lepa beseda, če jo vidiš.