pnični napadi... mena??

[pupika]

Pozdrav vsem sotrpinom
po dolgem času se zopet oglašam, in upam, da bo kdo prebral moj problem in z menoj delil izkušnjo.

Že nekaj let se borim s paničnimi napadi in tesnobo. Jedla sem Asentro, pa so bili vzponi in padci. Pri moji psihiatrinji se že 3 leta menjajo specializanti in nadomestni zdravniki, tako da mi nikoli niso zamenjali zdravila. Sama sem imela občutek, da mi ne pomaga dovolj, saj sem imela kljub jemanju zdravil obdobja, ko sem bila čisto na dnu.. bolečine po vsem telesu, napadi tesnobe in panike. Kadar sem bila pri zdravniku so dejali, "o zamenjavi se boste pogovorili, ko pride Kocmurjeva...." V glavnem lani v spetembru sem imela vsega na vrh glave in sem obiskala komeopata. Dobila sem ena zdravila, po katerem sem tri dni kar spala, potem pa se mi je stanje tako izboljšalo, da sem se počutila kot bi bila zopet stara 20 let. Imela sem veliko energije, bila sem brez bolečin in močno si želim, da zopet doživim take dneve.
Homeopat mi je takrat predlagal, da preneham z ADji. Šla sem k Kocmurjevi in ji povedala, da mislim da mi Asentra ne koristi več (po dolgem času je bila v službi) in sva se zmenili da poskušam brez AD.
Vmes sem potem pojedla še eno dozo komeopatskih zdravil, ki pa niso prijele tako kot prvič.

Pred kakimi tremi tedni so se zopet začele tesnobe, slabo počutje in vse kar paše zrave. ker imam že kar nekaj let sem to povezovala z meno. Ampak stanje se je tako slabšalo, da sem v sredo šla do psihiatra. Zopet je bila ena nadomestna zdravnica, ki mi je samo predpisala Asentro in Helex
Meni pa se stanje slabša iz ure v uro. Ponoči ne spim.. zbujam se vsa mokra, panična in tesnobna. Jesti sploh ne morem, ampak samo kadim tako da mi je že prav slabo.
Poklicala sem dežurnega psihiatra so mi dejali, da je treba potrpet. Šla sem v dežurno ambulatno, so mi spet naredili EKG.. in namesto Helexa predpisali Lexaurin.
Tako me je strah.. starh me je kako preživela dan, kako bom preživela jutri, ko gre mož v službo in bom sama doma... strah me je za znoret.
ne znam si več pomagat. Sproščanje ne pomaga, pogovor tud ne.. spat ne morem... KAJ naj naredim?
strah me je da bom obupala, saj se mi zdi, da je vse skupaj prehudo.
Ali ima kdo kak nasvet, izkušnjo

[Betka]

Pupika pozdravljena, spomnim se te še izpred let. 
Iz svoje izkušnje bi rekla, da je možno, da ti zdravila, ki si jih jemala dolgo časa ne pomagajo več. Tako je bilo pri meni s Cipralexom.
Mogoče imaš sedaj kombinacijo tesnobe in učinkov ponovnega uvajanja AD. Ti pomirjevalo kaj olajša počutje?
Ali zmoreš iti malo ven na zrak, morda v družbi moža? Vsaka dejavnost, ki bi ti preusmerila misli, je dobrodošla.

Sedaj ti ni treba misliti, kaj bo jutri, skušaj si lajšati trenutno stisko. Piši kaj!

[Toja]

Pupika pozdravljena 

Imaš že nekaj izkušenj in svetujem ti, da jih uporabiš...
AD si dobila v sredo...upam, da si začela z majhno dozo, tako bodo tudi stranski učunki manjši,
glede na tvoje poslabšanje trenutnega stanja pomeni, da AD prijemlje, dodaj zraven Lexaurin
v manjši dozi, da se boš bolje počutila, saj si ga ravno zato dobila...
Ko se ti bo stanje malo uredilo, ti priporočam psihoterapijo, kajti zdravila nam samo zakrijejo simptome,
kadar jih prekinemo in vmes ne odstranimo vzrokov, smo na istem kot prej.

Tudi sama sem menjala po kratkih obdobjih nekaj AD...ko pa sem ugotovila,
da so v ozadju vzroki in začela z njimi "čistit", se mi je stanje drastično izboljšalo.

Bodi pogumna, poskušaj se s čim zamotit, pojdi ven na zrak, poskusi s sproščanjem
in preusmerjanjem misli...

Drži se...

[pupika]

Hvala Betka
Imam občutek, da mi pomirjevala ne pomagajo.. me začne telo še bolj peči. Peče me po celem telesu.

Sem pa naredila  test, če sem v meni, ker so znaki lahko tako podobni. In po testu sodeč je mena na vrhuncu. To sem tud povedala psihiatrinji, pa je rekla, da bo zato še huje vse skupaj.

Ven pa sploh ne morem, ker nimam moči. Ponoči nič ne spim, jesti ne morem in zelo enostavno bi bilo če bi lahko kar ležala. Ampka mi tud ležat ne paše.. ker takoj pridejo tisti butasti občutki..

[morskival]

Haj, bejba
Glej, sama jemljem skozi antidepresive, saj sva z zdravnico ugotovili, da današnji tempo, moja mena, moja ščitnice......pač potrebujejo to tabletko. Sama pa že veš, da tabletka pomaga 30% do 50%, ostalo moramo narediti sami.
Borim se, vsaki dan posebej se trudim, nič ni samo po sebi umevnega. Na naše stanje pa veliko vpliva vreme, ki pa je letos porazno.
Če boš želela spit kakšen čaj , se lahko dobiva z najinimi pesjanarji. Greva tudi na kakšen sprehod (čeprav imam v tem trenutku v službi gužvo) si bom vzela čas.
Vsekakor pa moramo narediti veliko stvari sami....vem, da je težko pa vendarle korajža velja 

[pupika]

Hvala M.V.
Ali imaš tudi kaka zdravila za meno?

[Slavka]

Pupika  

Očitno se ti je nakopičilo vse naenkrat; prenehanje in ponovno jemanje ADjev zna biti za naše počutje izredno obremenilno, če pa se zraven primešajo še hormonske "motnje", se vse skupaj še potencira.

Pred kakimi tremi tedni so se zopet začele tesnobe, slabo počutje in vse kar paše zrave. ker imam že kar nekaj let sem to povezovala z meno. Ampak stanje se je tako slabšalo, da sem v sredo šla do psihiatra. Zopet je bila ena nadomestna zdravnica, ki mi je samo predpisala Asentro in Helex
Meni pa se stanje slabša iz ure v uro. Ponoči ne spim.. zbujam se vsa mokra, panična in tesnobna. Jesti sploh ne morem, ampak samo kadim tako da mi je že prav slabo.
Poklicala sem dežurnega psihiatra so mi dejali, da je treba potrpet. Šla sem v dežurno ambulatno, so mi spet naredili EKG.. in namesto Helexa predpisali Lexaurin.
Tako me je strah.. starh me je kako preživela dan, kako bom preživela jutri, ko gre mož v službo in bom sama doma... strah me je za znoret.

Tudi jaz imam izkušnje z jemanjem in nižanjem Asentre in sem rabila kar nekaj časa, da sem "kemijo" v možganih spravila v ravnovesje.
Nekateri smo namreč izredno senzitivni in občutimo hitreje in močneje...tako dobro, kot slabo počutje.
Vem kako je hudo, ko se ura ne premakne nikamor, ko telo peče in boli, ko nas prežema tak strah, da bi skočili iz kože...
Verjetno imaš tudi že ti kakšno izkušnjo za sabo, zato se sedaj osredotoči na misel, da bo to minilo. Seveda ni čudežne formule, vendar ti vztrajaj s sproščanjem, počivaj in bodi do sebe razumevajoča.

Pij dovolj vode, da hidriraš svoje celice in nadomestiš, s potenjem, izgubljeno tekočino...

Priporočam ti, da si, če le imaš to možnost, pripraviš sivkino kopel...V banjo natoči toplo vodo, dodaj eterično olje sivke, nato pa uživaj in prepusti toploti, da ti sprosti mišice.

Predvsem pa se zavedaj, da tudi, ko boš ostala doma sama, NISI sama...Če drugače ne, smo tukaj mi, pa se "pogovarjaj" z nami.
Zagotovo imaš tudi telefon in lahko pokličeš osebe, ki ti bodo s pogovorom pregnale občutek osamljenosti in strah...
V odgovoru Morskega vala sem zaznala, da imaš doma kužka? Tudi on/ona ti lahko vzbudi občutek varnosti...
Vem, da se ob možu počutiš varneje, vendar vedi, da si tudi sama sposobna preživeti dan...  

Vsekakor ti želim, da se tvoje počutje čimprej izboljša  

[Arwen]

Ojla, Pupika  lep pozdrav in topel objem