Me je pa prejšnji teden nato jeza spustila in se spremenila v žalost. posledica: totalno samomorilne misli in en mali poskus rezanja žil, pa jokanje. 2 dni sem jokala kot dež. Zdaj je boljše, ampak vseeno komaj čakam da bo julij, ko imam naročenega psihiatra.
Fuzzy dovoli si čutiti ... sprejmi občutek in se zavedaj, da ni večen,
minil bo. Včasih pomaga že to, da se nekam usedemo kjer je mir in si rečemo "žalosten sem - ok".
Preverimo kje v telesu zaznamo ta občutek in si ga samo pustimo da je ...
Na tem področju ti lahko veliko pomaga psihoterapija, terapevt ti pomaga razviti kapacitete za zdržati z občutki pred katerimi sedaj morda bežiš.
Samopoškodovanje ali želja po samomoru je "izhod v stiski" in beg pred takrat mislimo nevzdržnim občutkom.
Fajn da imaš kmalu tudi psihiatra.
Do takrat pa pogumno naprej ... če postanejo občutki (pre)težki
vso svojo pozornost usmeri na dihanje ... umiri telo in sprejmi občutke kot
nekaj prehodnega pridejo in minejo.