Kaj naj naredim?

[Loredana]

  Že rojena paničarka, sem po vseh sumih bolezni sedaj po mojem končno dobila dejansko tudi bolezen in to najhujšo možno. Znaki, ki sem jih imela in jih še imam so preprosto preveč posebni, da bi jih lahko uvrščala h kakršnikoli drugi bolezni. Tolažila sem se, da je to še ena izmed mojih muh, da je krivo moje posedanje za računalnikom 24 ur na dan in trenutno obupno urejeno življenje, ampak to je bila samo moja krinka. Imam skoraj vse glavne simptome možganskega tumorja (ki pa vemo da je neozdravljiv, razen če je benigen) in ne vidim izhoda.
Zjutraj, ko se zbudim me začne boleti glava (ne zbudim se od tega, ampak me začne boleti ko se zbudim, vsi pa vemo da je kao glavni znak tumorja jutranji glavobol), ko vstanem mi postane rahlo slabo (ne bruham), kar je še eden izmed znakov le te bolezni. Poleg tega se mi vsake toliko časa za par sekund zamegli pred očmi, ali me malo zanese, vsake toliko pa imam tudi občutek slabosti v eni roki, kar je še eden od znakov. Pravzaprav je edini znak , ki ga nimam epileptični napad, mogoče me to še čaka. Sem na robu obupa, nimam pa toliko poguma, da bi odšla k zdravniku, da mi že končno pove, da pač imam še kakšno leto ali dve življenja.

[Tayana]

O, Loredana! 
Le zakaj ti je tako težko iti k zdravniku? Zato, da ne bi slišala slabe novice? Saj v tvojih mislih ta bolezen že obstaja, zato nimaš kaj izgubiti, če obiščeš zdravnika. Lahko le pridobiš. Če gre za rak, potem ne smemo čakati, saj je od pravočasnega odkritja te bolezni odvisno, ali bom rak preživeli ali pa bomo izgubil bitko z njim.
Lahko pa zdravniki ugotovijo, da sploh ne gre za rak. Poglej, kakšen plus zate, če zveš, da nimaš raka.
Sama sem že dvakrat imela simptome, ki so spominjali na možnost raka, pa se je kasneje izkazalo, da ni rak. Mogoče je tudi pri tebi tako.
Lahko pa gre ob tvojem glavobolu le za kakšne blage duševne motnje. Nič, pot pod noge in takoj k zdravniku! Prej boš to storila, prej boš tudi psihično na konju.

Torej - akcija! Drži se in ne obupavaj! 

[trzinka]

 Imam skoraj vse glavne simptome možganskega tumorja (ki pa vemo da je neozdravljiv, razen če je benigen) in ne vidim izhoda.



si prebrala na netu, v knjigah....ali ti je to diagnozo podal zdravnik 





Zjutraj, ko se zbudim me začne boleti glava (ne zbudim se od tega, ampak me začne boleti ko se zbudim, vsi pa vemo da je kao glavni znak tumorja jutranji glavobol), ko vstanem mi postane rahlo slabo (ne bruham), kar je še eden izmed znakov le te bolezni. Poleg tega se mi vsake toliko časa za par sekund zamegli pred očmi, ali me malo zanese, vsake toliko pa imam tudi občutek slabosti v eni roki, kar je še eden od znakov. Pravzaprav je edini znak , ki ga nimam epileptični napad, mogoče me to še čaka. Sem na robu obupa, nimam pa toliko poguma, da bi odšla k zdravniku, da mi že končno pove, da pač imam še kakšno leto ali dve življenja.



so pa tudi tipični znaki anksioznosti in panične motnje.....poznam, zelo dobro iz lastnih izkušenj, tudi sama sem imela raka na črevesju, pa infarkt eno 7x na leto..... imela sem permanentno karto na urgenci  , pa tumor v glavi, v pljučih......skratka dolgo sem umirala od strahu, od bolečin...dokler nisem obiskala psihiatra in dobila AD, ki me je povzdignil toliko, da sem začela realno razmišljat in potem naprej psihoterapije, skupine, knjige......veliko dela skratka...

Toplo ti svetujem, da čimprej obiščeš psihiatra, pojdni na nujno psihiatrično pomoč, tudi brez napotnice, nato pa obišči svojega zdravnika, naj te pošlje še na ostale preglede, da boš prepričana, da je fizično s teboj vse u redu.....Pojdi čimprej, tako počutje in strah te lahko privedeta do depresije, če že nisi tam....Pogumno, ne se prepustit, bori se, mi pa ti bomo stali ob strani.....naredi korak naprej 

[Fairystar]

Zapiranje doma in tuhtanje kaj bi lahko bilo narobe, ne reši ničesar. Vztrajat pri zdravniku, lepo greš na vse preiskave, tako kot sem bil jaz v zadnjih 5 letih. Torej slikanje glave s CT ali magnetno resonanco, Slikanje prsnega koša, slikanje vratnega predela, razne krvne preiskave, ponoven pregled pri okolistu, če so kakšne motnje v očeh, pregled ušes, če imaš težave s pritiskom v ušesih.

Vse izvide mam ok, težave zarad depresije sem mel pa take že, da sem mislil tudi sam da imam vse živo. Življenje je en sama borba od začetka do konca, je eno in edino in ga moramo vzeti v svoje roke in ga sprejeti takšnega kot je. In spremeniti svoj življenski stil že danes, pa naj bo še tako hudo. Gremo gremo s polno paro naprej.