moja depresija

[Anchi]

Hmm, Anchy ne višaj si zdravil na lastno pest. Masi, za odločanje o doziranju je pristojen zdravnik/psihiater in tudi sploh ni nujno,da vsi potrebujejo višjo dozo za anksioznost. Jaz sem za panično motnjo imela čisto navadno "depresivno" dozo, pa je zaleglo. Tako da, Anchy, režim zdravil spreminjaj samo pod nadzorom tistega, ki ti jih je predpisal.
Lp.

[anchy]

hej...

da vam malo povem, kako se pocutim...te dni je bilo obupno, dosti slabse kot pred dnevi...ne vem zakaj...se vedno cutim tak nemir, zivcnost, tu in tam pa depresijo...sploh se ne upam vlect, ne upam bit pri miru, ker potem zacnem vse mozno razmisljat...neprestano ponavljam da bi rada sla v bolnico...dajte mi kaj svetujte...zakaj tak nemir?

[cardio20]

Imam izkušnje s CIPRALEXOM.Dozo sem povečeval do 30 mg dnevno.Žal moram povedati da mi je zdravilo po 8 tednih zelo malo prijelo.Moral sem ga zamenjati s Cymbalto,ki pa me je potem spravila v nulo po 14 dneh.
Zavedati se moraš da AD-ji primejo v 4-6 tednih.Šele po tem času boš občutila ali je zdravilo prijelo.Do tedaj pa je treba žal čakati in upati na boljše.
Priporočam ti čim manj panike,ne preštevaj dneve,ampak opazuj svoje počutje.Veruj da bo bolje,postopama boš res mogla dozo povečat,kajti 10 mg je tako imenovana vzdrževalna doza.
Ko opisuješ svoje stanje se mi zdi da še ni kritično.Ko je mene zagrabila depresija sem obležal v postelji,grozna jutra,nespečnost,samoizolacija,želja po koncu.....

Torej potrplenje in čim manj panike,počakaj da kemija napravi svoje.

Lep dan

CARDIO20

[anchy]

hej, dragi moji!

da vam povem...zjutraj cisto obupana, potem smo dobili en obisk, ki me je malo spravil do volje, sla sem celo do kozmeticarke za nohteke, in celo zdrzala tam dve uri. Zdaj sem prisla domov in ze cutim, da se slabo pocutim. ampak morem vztrajat res.

[masi]

......ja saj nisem mislila, da naj brez posveta z zdravnikom dviguje, res pa je, da zelo dobro poznam delovanje in predpisovanje Cipralexa, ki se za anksiozne motnje predpisuje najmanj 15 do celo 30 in čudi me, da tega njen zdravnik ne ve, če pa je zdravilo neustrezno se pa to pokaže šele po nekaj tednih, do takrat pa ga je potrebno zviševati-za Cipralex prav gotovo, za druga zdravila ne vem in o tem tudi ne pišem,

[anchy]

hej masi, zdravnica mi je rekla, naj si v primeru poslabsanja zvecam dozo na 15 mg. tak da sploh ni panike. mogoce bom rabla celo se vec...ne vem...

[masi]

jap, tko kot sem menila ja, upam, da se boš čimpreje začela boljše počutit, super pa je veš, da si vsaj tedensko v kontaktu z zdravnico, da oceni nadaljnje zdravljenje, vsaj jaz sem bila prve dva meseca v stalnem kontaktu z svojim psihiatrom, ki sem mu zaupala in mi je zelo pomagalo, da sva čeprav za minutko govorila po telefonu, drugače bi se mi sfuzlalo od stranskih učinkov.


drži se pupa

[bacardidiaz]

Presneto, masi, danes sem dobil Cipralex od osebnega zdravnika. Kaj drugega mi ni upal predpisati in sem rekel, pa probajmo. Zdaj pa tu berem, da se ti je fuzlalo od stranskih učinkov. To pomeni, da jutri lahko kar pozabim na nabiranje kostanja?!

[masi]

hihi pa saj me poznaš no, men se zmeraj mal fuzla  , hm samo podporo dajem naši ančki, da ne bo obupala, ker še ni učinka zdravila, žal so sedaj prisotni stranski učinki, ki pa izzvenijo...

[bacardidiaz]

Masi, nič hudega, ker se ti lepo fuzla.

Anchy, saj veš, da bo vse v redu. Ne vem pa kako spiš po Helexu, ker bi ta naj bil tudi "uper", se pravi, dvigovalec razpoloženja. Tudi jaz sem enkrat poskušal z njim, vendar sem imel le težke noge.

Po serotoninskem AD-eju sem tudi jaz bil povsem brez volje. To je bil moj prvi AD. Drugih težav sicer nisem imel, le shujšal sem grozno. Mislim pa, da bi mogoče potrebovala poleg Cipralexa še kakšen AD, na primer noradrenalinskega in dopaminskega, kot je Wellbutrin. Meni je ta dvignil voljo in razpoloženje. Na svet gledam sedaj bolj s svetle plati, čeprav so problemi ostali. Vendar so ti zato, da se rešujejo.

Bodi močna! Vse bo v redu.

[anchy]

jutro...in v meni spet taka napetost, kot da me hoce raztrgat...povejte prosim, ste to imeli tudi vi? jaz ne vem al sem ipicna, zivcna al kaj sem...v glavnem vceraj zvecer sem se pocutila odlicno, danes zjutraj pa spet taka sila...je to samo v glavi al je to mozno da delajo zdravila? prosim prosim povejte mi malo...je bilo pri vas tudi tako? kaj ste takrat nardili? v takem primeru se ne morem niti sproscat, ker se ne morem skoncentrirat...vceraj sem nardila tolko korakov, pa mi to danes nic ne pomeni vec. zakaj? nimam potrpljenja, jutra so najhujsa, trenutno sem zelo zelo nervozna in tudi malo brez obcutkov. pisite prosim

[Putka]

Hei Anchy možno, da so zdravila kriva. Jaz sem se isto počutila pa sem bila brez zdravil. Skratka napetost in nervoza od jutra, ko sem se zbudila pa potem skoz čez dan po malo (ali pa veliko).
Nisem mogla ne sedet, ne stat, ne gleda tvja, ne brati, ne poslušati glasbe, skratka nič. Edino kar je bilo to, da sem se privlekla do interneta in tule travmirala.

Predlagam...
Opusti kavo, prave čaje, izogibaj se vitaminu C. Če že mora, potem to vnašaj samo zjutraj ampak ti res odsvetujem. Vsaj za zdaj. Veliko sprehajanja po sončku, probaj se vležt v kad s toplo vodo pa kako kopel (če bo šlo), probaj delati to ob čemer se počutiš kolikor toliko ok. Imaš kak hobi? Oprimi se ga z vsemi štirimi. To je ena vrsta sproščanja, meditacije.
Jaz sem se znala tud uležt pa dihat in sem si zraven ponavljala v mislih : bel zrak not, črn zrak ven, bel zrak not črn zrak ven...pa trebušno dihanje (dihaš izključno s trebušno predpono in ne pljuči), štej od deset nazaj in dihaj...meni je to FULL pomagalo. Vedi, da bo ta napetost tudi s časom zginila. Pa ne imeti slabe vesti ob tem kar se dogaja, nisi ti kriva. Telo je napeto in vse mišice so v pogonu, ni čudno, da se ti dogaja potem vse to. Bo minilo. Obljubim.

[masi]

...tako kot piše Putka, tudi meni so bila jutra najtežja oz. prav peklenska, sem samo jokala, utrujena pa bila tako, kot bi ne spala nič že najmanj mesec dni, skratka sam obup in neizmerna utrujenost ter napetost je bila prisotna in tudi to izzveni, čeravno seveda občasno so jutra tudi sedaj kar precej težka, ampak ne več v taki meri kot takrat...

[Arwen]

.. Ne vem pa kako spiš po Helexu, ker bi ta naj bil tudi "uper", se pravi, dvigovalec razpoloženja. Tudi jaz sem enkrat poskušal z njim, vendar sem imel le težke noge...

helex deluje pomirjevalno in antidepresivno... name osebno je deloval pomirjevalno in uspavalno

[Ribica]

Tudi jaz sem v obdobju depresije najbolj trpela zjutraj. šele pozno popoldne se mi je pričelo počutje zboljševati in zvečer sem malce zaživela. To je trajalo kar precej časa, izzvenevalo pa postopoma, kot so AD-ji prijemali. Vzdrži, minilo bo.
Ribica

[cardio20]

Mene je hotelo zjutraj izstreliti iz postelje ,čeprav še vstati nisem mogel .To je en tak čuden nemir,ki ti ne da miru.Zbujal sem se sredi noči in hodil okoli.To se je do popoldneva umirilo in sem komaj čakal na večer da zaspim.
Bil sem pa trmast in prijel mi je šele tretji AD.Čakal sem da bo bolje in bilo je kar naenkrat,lahko bi rekel da sem se v 1 dnevu bolje počutil.
Danes sem 6 mesec brez AD-jev in se počutim tako kot v dobrih starih časih.To kemijo sem pa užival 3 leta.
Bodi strpna zlasti ker mislim da te pesti samo depresija.Ko boš našla pravi AD in seveda pravo dozo se ti bo življenje polepšalo.
Zato pogumno naprej,sigurno ti bo boljše,a treba je počakati.

Lep dan

CARDIO20

[anchy]

Pozdravljeni dragi moji!

Toliko stvari bi rada razumela,pa zal ne morem...moje stanje vceraj je bilo najhujse dosedaj v teh 18 dnevih zdravljenja. Niti ene tiste svetle lucke nisem obcutila vceraj, zivotarila sem iz minute v minuto in komaj cakala vecer, da bom zaspala. danes je prvi dan, ko zjutraj ne kricim in nisem vec tako zivcna. se vedno jem helex trikrat na dan, pa me zanima, kaj mislite o tem. malo me se je strah, da bi postala odvisna, ceprav zdravnica pravi, da je za zdaj, ko je najhuje pomemben, dokler adji ne bodo prijeli. rekla mi je, da se naj potrpim en teden , to bo torej en mesec, odkar se zdravim in da bi takrat moglo it ze na boljse. Delam na sebi, tudi ko sem cist slabo, si govorim, da bom premagala, negativo pocasi spreminjam v pozitivo in se razveselim vsakega trenutka ko mi je malenkost boljse. priznam pa da je v meni se vedno strah pred poslabsanjem, da pridem do tistega ko ni lucke. tak namrec jaz zaznavam tisto voljo, kot da bi mi za trenutek posvetila lucka. trenutek...ni pa daljsih trenutkov, verjamem pa da bodo prisli. danes je vreme slabo, na mene pa to vpliva pozitivno...zanimivo...mogoce zato, ker sem vedno imela rada dez in grmenje ...imam svoj koledar, na katerega si vsak dan zapisem, kaj sem pocela, z barvami si znacujem kako sem se pocutila in kero tableto sem ze pojedla, zal se to vedno pocnem. zelo sem hvalezna vam dragi moji, ceprav sem vcasih nestrpna in grem v klepetalnico, pa pricakujem cudeze od vas...vceraj mi je res bila sila...ampak vsaka beseda, da morem potrpeti in vztrajati, tisto vase 100% prepricanje da bo boljse, mi kljub temu, da ni volje, daje nekaj...iskrena vam hvala za pomoc, zelim si tudi sama, ko pridem iz tega pomagat, jezna sem da je ta stvar se vedno taki tabu, da ljudje o nas razmisljajo kot o norcih in da so tako zelo malo pouceni o tem...imam vse, druzino tako da jo sam isces, prijatelje, sem financno priskrbljena, v bistvu ni stvari ki bi mi manjkala....vem, da me je do tega pripeljalo monotono zivljenje, sicer pa depresija ne izbira...tocno vem, kaj morem ko bom bolje, spremeniti, na cem morem graditi in enkrat bom prisla do tega, da bom ponosna in zadovoljna sama s sabo. v zivljenju se ne bom vec ozirala na druge, temvec bom sebe postavljala na prvo mesto. hvala, masi, eli, lost, ribica, putka, sancho in vsi ostali! z vami je lazje,
 
anja

[Lost]

Anchy ko zacnes tako RAZLIKOVATI da pridejo krize , samo preborditi jih je treba si na dobri poti.
JA se bodo prisle....samo trajanja in intenziteta bo vedno manjsa. Res da bos imela pred sabo nove in
nove "naloge" nova izpostavljanja nove izkusnje, samo dokler gledamo naprej gre.....
Pogumno naprej....NATISNI ti tvoj zadnji post in ga NALEPI na VRATA...da bos nasledjic ko bos
spet na tleh videla..... da ZNAS in ZMORES cez to   
V ponedeljek pa vabljena na skupino v Celje......da vidis sotrpine in da v ZIVO spregovoris z njimi.

[anchy]

hej, hej...

Kaj naj vam povem? Vceraj sem prezivela dan, ki je bil podoben dnevom pred depresijo. Sicer sem bila cel dan doma, sem pa nardila vec kot kadarkoli. Cutila sem voljo, sproscenost, nic straha, nic grdih misli, nic kar bi me lahko znerviralo. Popoldne nisem niti potrebovala helexa, tako da sem ga vzela samo zvecer, da sem zaspala. Ampak jezna sem na sebe, kaj sem nardila...tako dobro sem se pocutila, tako zelo sem bila prepricana v sebe in na koncu dneva zacela debatirat s svojim fantom o tem in onem in se tako skregala, da sama sebe nisem vec prepoznala...potem sem zaspala in zjutraj se zbudila s takim obcutlom krivde, da se danes sploh ne poberem...fant, ki mi stoji ob strani, ki me razume, skusa vsaj, ki je z mano ze devet let v tem dreku, jaz sem pa sla pa sem se kregala zaradi takih bedarij, da bi se vsi tu smejali...na koncu sem mu rekla se kmet...jooooj, kako slabo vest imam...sem se mu opravicila, a kaj ko vem da ga boli...zakaj sem to nardila? pa tako zelo dobro sem se pocutila. danes sicer nisem cist na tleh, ampak cutim nervozo, strah, kdaj bo spet priso tisti trenutek, ko ne bo nobene lucke vec. kako se naj znebim tega strahu? sej se zamotim, pocnem razlicne stvari, sam vseeno non stop razmisljam...in sej veste bolj te je strah, bolj strahec prihaja... samo tega bi se mogla se naucit. drugace sem mnenja da so adji mogoce malenkost zaceli delovat, kar vidim predvsem na nasljednjih podrocjih. ..dobila sem apetit, imam ze okus, pridejo dnevi, ko se mi zdi da sem cisto ok, dostikrat se prizge tista lucka, nisem vec ipicna, nimam vec tesnob, samo strah je se v meni. je pa res, da sem najraje doma, da se nekak ven ne morem spravit. zakaj? nekak najbolj varno se pocutim tu. ampak mogla bom tudi na zrak. vem. na trenutke mi volja cist pade, ampak hitro spet pride. dragi moji, rada vas imam

anchy

[anchy]

hej, hej...morem napisat par vrstic...danes sem se zbudila in kr nekaj luck je zasvetilo...celo vzela sem revijo in zacela brati, in zamislite, vedela sem kaj berem. vedno bolj si dopovedujem, da to gre pocasi, postopoma...in malce sem se ze naucila vztrajati...danes naj bi sla na skupino v celje, sam ne vem ce bom sposobna, oz tud ne vem kdo bi me peljal,ker moji delajo...no, to se bomo videli..v glavnem moja krivulja pocutja je zobcasta, mal gor, mal dol, kar vem, da je normalno. sem pa zelo utrujena od te nenehne borbe same s seboj, to pa priznam. a kaj ko mi tista lucka da toliko upanja, da me napolni spet z energijo, da vztrajam in si recem da se splaca. v bistvu sem se po pogovoru s svojo prijateljico, ki je enako dala skozi, odlocila da se malenkost prepustim in da se ne borim z vsako grdo mislijo, grdim pocutjem...in zdi se mi da je tako boljse, ker me te misli vec ne znervirajo v toliksni meri...pac so del te bolezni in jih tako tudi sprejemam. ce je uspelo vam, bo uspelo tudi meni. sem borka in vem da zmorem.