iskrena izpoved in olajšanje duše?:)

[zgubljenček]

pozdravljeni vsi skupaj:)

to je moje "premijerno" sporočilo in če sem iskren,še sam točno nevem,zakaj sem tukaj in kaj bi rad dosegu,ker nisem tip, ki bi rabil neke tolažbe.pomilovanja ali karkoli v tej smeri:) no sicer sem star 31let,sem en pravi dobrovolček pa pozitivnež (  sploh če govorimo nauzven )

vem da je veliko ljudi v stiski,takšni ali drugačni in da marsikdo ne ceni svojega življenja dovolj,ki pa bi ga komot lahko(med temi sem najbrž tud jaz)!bom na kratko napisal moje življenje:) rodil sem se kot luškana bebica (smeh) se pravi,pr sami vizuali,mi je bog bil naklonjen,ampak vizuala mi danes ne pomeni nič,tko kot ne moja,tko kot mi nebi pomenila (v veliki meri) pri moji (bodoči?) izbranki! nisem imel lepega otroštva,od 1 razreda,do 4 razreda sem imel same 5ke v šoli,pa se nisem nič učil;) po 4razredu pa so se doma začele težave in tako sem tud pogrnil peti razred in od takrat sem v šoli poznal le ocene izpod 2 ( smeh sarkazma) v glavnem doma se je dogajal pravi pshični teror,dokler se nisem odločil pri 15letih odditi od doma!imel sem uničeno samozavest,nisem imel samospoštovanja,skratka pri 15 letih sploh nisem vedel kdo sem,kakšna oseba sem,kakšne lastnosti imam,bil sem le igrača,kakršno si so jo starši želeli oz zamislili!

no ko sem odšel od doma,sem bil 2tedna brez strehe nad glavo (hvala bogu je bilo poletje) nisem imel kaj za jest,skratka sem stradal! nebom šel v podrobnosti,kaj se je dogajalo vse vmes,ampak ok pol sem prišel na to,da sem dobil službo in seveda,sem si tkoj najel garsonjero!tako se je začelo moje ponovno rojstvo,razvijanje moje osebnosti in ugotavljanja,kdo sploh sem in kakšne lastnosti imam!od takrat do danes se je ogromno tega zgodilo (veliko slabega in trpljenja) ampak seveda tud dobre reči! danes vem kdo sem,danes se znam opisati! nebi šel še enkrat,čez vse to trpljenje,ampak sem pa vesel da sem šel,ker to me je naredilo človeka MORALNEGA IN NAČELNEGA ČLOVEKA ki zna ceniti ljubezen in še najmanše malenkosti!že mene ena drobna malenkost tako močno zna osrečiti,kok me nebi mogel noben denar!znam ljubiti z vsem srcem,iskreno in za moje pojme tud v preveliki meri,kar nikoli ni v redu,saj jaz ljubim toliko,da mi ljubljena postane bolj pomembna,kot moje življenje! navzven sem zelo močna osebnost,navznoter pa zelo občutljiva in ranljiva oseba,ampak sem se naučil,da tega ne pokažem,pa da je še toliko hudo!ni me sram pokazati čustva da nebo pomote,ne znam in nočem pa pokazati ranljivost!če kdo to bere,se najbrž sprašuje "kaj nam hoče dopovedati ta neznanec" hahaha in ja,zaenkrat še sam ne vem! kr pišem in pišem in ugotavljam,da mi paše to prilivati na "papir" in dati vse to ven iz sebe in dejansko vam na nek način kažem svojo ranljivost sedaj,kar ni v moji navadi:) naslova sicer za ta "članek" nisem napisal,ga bom pa na koncu,ko bom videl na čemu bo temeljil članek hehe;)danes po vsem tem razmišljam,koliko so postale materialne dobrine,bolj pomembne od samega človeka,njegovih lastnosti,od načel,moralnih vrednot...!!! moram priznati,da sem v teh mojih letih pričakoval,da bom imel že otroka,svojo ljubezen s katero bom dočakal starost...in iskreno rečeno,se bojim da mi življenje,na nek način polzi iz rok! ste kdaj prišli do točke,ko si v glavi več ne znate predstavljati svoje prihodnosti? sam sem izgubil en dva meseca nazaj službo,ker je šlo podjetje v stečaj ki sem bil leta zaposlen tam,seveda ker sem podnajemnik in je treba plačati najemnino,sem moral prodati tudi avto,skratka sem nekako na točki,kjer sem bil 10let nazaj! NAZADOVAL!najbrž sem pozabil povedati,da srednje šole nisem nikoli dokončal,tko da sem skratka povrh vsega,brez izobrazbe,danes pa vemo,kaj pomeni biti brez izobrazbe! sicer sem razgledan "izobražen" ampak ne na papirju!ok sedaj so mi se zarosile oči,očitno sem zadel tisto,kar me najbolj boli...saj sem takoj pomislil,ali si bom jaz sploh kdaj ustvaril družino? ali bom imel otročička (ki pa obožujem otroke,obseden sem z njimi) a bom lahko kdaj mojega otroka in njegovo mamico osrečeval? jim dal vso svojo ljubezen,ki jo premorem? te pa je ogromno v meni....res ogromno! ampak če sem iskren.ženskam se izogibam,ker sem naveličan,da danes ženske ocenjujejo le po temu kar imaš oziroma nimaš! imam najbolšo prijateljico,ki mi skoz govori "srečna tista ki te bo dobila" ampak......ok pustimo to! sicer se ne bojim ostati sam,le zaslužil si tega nisem,ker vem kok svoje sreče lahko z nekom delim!no v glavnem,sedaj dva meseca,ki nisem zaposlen,imam čas veliko razmišljati in to me najbrž ubija! ni lahko ko prideš do točke in ugotoviš,da dejansko v 31letih,nisi naredil nič v svojemu življenju,vsaj v tej smeri,da bi bil materialno priskrbljen! sem le spet na začetku in še to v težjem času,kot pa so bili nekoč!še enkrat rečem,nič za nazaj ne obžalujem,ker zaradi vsega,kar sem doživel (slabega) in vsega trpljenja,sem danes ČLOVEK V PRAVEM POMENU me pa zelo žalosti,da materialna vrednost,danes razvrednoti vsak pomen človeka,njegovih načel in vrednot! kao : "če si priskrbljen,si dober človek,če nisi,pa si slab,oz nisi vreden ničesar"

no mislim da sem dal ven iz sebe kar me je tiščalo in ne pričakujem nobenih komentarjev,ali karkoli,ni pa prepovedano seveda hehe:) želim pa resnično dati en nasvet,če me slučajno bere,kakšna mlajša populacija žensk in bom zelo vesel če se bo nasvet primil,vsaj ene ženske:)

nasvet: zapomnite si,če ti daje moški materialno varnost,to je lepo,a osrečuje le kratkoročno in verjemite meni na besedo,tisti ki nima,tisti ki se sam preživlja (in ne njegovi starši) tisti ki si sam plača najemnino in mu ne kupijo straši stanovanja,tisti imajo nekaj,kar vas bo lahko celo življenje osrečevalo! veliko ljubezni v sebi,kajti takšni smo se naučili,da nas osrečujejo dejanja,malenkosti,pozornost....in taki ki nas to osrečuje,takšni tud želimo to dajati naprej:) mejte to v mislih prosim:)

no upam da ni kdo zaspal vmes hehehe,lepo se imejte,pa mogoče še kdaj me kaj prime za napisati hehe:)
P.S.aja sej res.še naslov je treba napisati hehe

lep pozdrav

[Poni]

Dragi Zgubljenček

Ste kdaj prišli do točke, ko si v glavi več ne znate predstavljati svoje prihodnosti?

Sam sem že ves čas na tej točki

Moje prepričanje je: v življenju je treba imeti sanje. Treba je verjeti vase. Pri tem pa sploh ni potrebno, da bi imel izdelan plan za naprej, da bi za vse življenje vnaprej vedel, kaj boš počel, kaj boš imel. Jaz naprimer nič nevem o tem, kaj mi bo prinesla prihodnost. Svoje prihodnosti si nikoli nisem znal predstavljati, niti je nisem načrtoval.

Tvoja zgodba je zelo tvoja, zelo resnična in iskrena. Dobro je to, da verjameš, da se tvoja zgodba konča optimistično. Pa čeprav se tvoja zgodba še ni končala. Saj življenjska zgodba se nikoli ne konča, dokler si le še živ. Ko umreš, pa se tvoje telo vrne v zemljo. To pa je tudi vse, kar hočejo videti ljudje, ki itak nočejo videti drugega kot materialni svet.
   Kaj se skriva za kulisami življenja, pa sploh nočejo vedeti.


      Poni

[Smokyboy]

Zdravo zgubljeni,

zgleda, da ti bomo vsaj v začetku odgovarjali bolj moški . Mlajše punce verjetno še zbirajo pogum.

Spoštujem, da si zbral pogum in dal iz sebe to, kar imamo možnost prebrati. Še posebej zato, ker ocenjujem, da sva si v določenih karakternih potezah podobna. Naj poskušam nasloviti nekaj tvojih poglavitnih skrbi. Izobrazba gotovo je pomembna, tudi tista na papirju, ampak spet ne toliko, kot si morda predstavljaš. Danes se mi zdi, da je vse bolj pomembno dejansko znanje in delovne izkušnje. Nočem posploševati, ampak v vse več branžah je skoraj lažje dobiti službo z minimalno zadostno izobrazbo, pogosto pa ta niti ni predpisana.

Praviš tudi, da v 31 letih življenja nisi dosegel ničesar, čeprav sam opisuješ, kako si se z lastnim preživljanjem osebnostno izpopolnil in dozorel. In to je nekaj, česar marsikdo danes preprosto ni niti zmožen doseči. Pri 31 letih si pravzaprav še zelo mlad. V tem trenutku moraš za tvorbo družine in iskanje partnerja resda najprej poskrbeti za materialno preskrbljenost, ampak to naj te motivira, ne hromi. V takšni situaciji si že bil in čeprav je danes težje, ti lahko ponovno uspe. Imaš zdravje, mladost in kot sam praviš, celo vizualo. Ne glej na svoje trenutno stanje kot na vrnitev 10 let nazaj, pač pa glej na zadnjih 10 let kot na obdobje, ki ti je v duhovnem in moralnem pogledu veliko dalo in ti omogočilo, da si danes zrela in odgovorna oseba, ki ve kaj je potrebno in pomembno.

Punce bodo prišle, ampak upoštevaj nasvet - vzami si čas in izberi pravo. Pravo, ne prvo.

[Garfield]

Pozdravljen zgubljenček,
jaz sem še starejši kot ti, pa ravno tako zgubljen, tako da me ne resno jemati, ker bo tole izhajalo iz mene. Veliko si napisal in se težko najde kar rešitev. Pa saj je tudi kar iz zraka ne pričakuješ kajneda

Najprej:

sem pa vesel da sem šel,ker to me je naredilo človeka MORALNEGA IN NAČELNEGA ČLOVEKA ki zna ceniti ljubezen in še najmanše malenkosti!že mene ena drobna malenkost tako močno zna osrečiti,kok me nebi mogel noben denar!

Zelo lepo, da imaš takšne vrednote

Drugo pa izhaja iz mojih nažalost realnih izkušenj:

saj jaz ljubim toliko,da mi ljubljena postane bolj pomembna,kot moje življenje!

Lepšo je slišati na "papirju", resnica pa je, pa naj se še tako čudno sliši, da moraš najprej imeti rad sam sebe. Meni recimo to ne uspeva . Upam, da bo to tebi uspelo, ker trenutno ti je težko, verjamem.

No kakorkoli že, upam da boš še kaj napisal. Meni recimo pisanje pomaga

Pa še enkrat... Da me ne boš za referenco vzel, ker se ti potem slabo piše

[zgubljenček]

Zdravo zgubljeni,

zgleda, da ti bomo vsaj v začetku odgovarjali bolj moški . Mlajše punce verjetno še zbirajo pogum.

Spoštujem, da si zbral pogum in dal iz sebe to, kar imamo možnost prebrati. Še posebej zato, ker ocenjujem, da sva si v določenih karakternih potezah podobna. Naj poskušam nasloviti nekaj tvojih poglavitnih skrbi. Izobrazba gotovo je pomembna, tudi tista na papirju, ampak spet ne toliko, kot si morda predstavljaš. Danes se mi zdi, da je vse bolj pomembno dejansko znanje in delovne izkušnje. Nočem posploševati, ampak v vse več branžah je skoraj lažje dobiti službo z minimalno zadostno izobrazbo, pogosto pa ta niti ni predpisana.

Praviš tudi, da v 31 letih življenja nisi dosegel ničesar, čeprav sam opisuješ, kako si se z lastnim preživljanjem osebnostno izpopolnil in dozorel. In to je nekaj, česar marsikdo danes preprosto ni niti zmožen doseči. Pri 31 letih si pravzaprav še zelo mlad. V tem trenutku moraš za tvorbo družine in iskanje partnerja resda najprej poskrbeti za materialno preskrbljenost, ampak to naj te motivira, ne hromi. V takšni situaciji si že bil in čeprav je danes težje, ti lahko ponovno uspe. Imaš zdravje, mladost in kot sam praviš, celo vizualo. Ne glej na svoje trenutno stanje kot na vrnitev 10 let nazaj, pač pa glej na zadnjih 10 let kot na obdobje, ki ti je v duhovnem in moralnem pogledu veliko dalo in ti omogočilo, da si danes zrela in odgovorna oseba, ki ve kaj je potrebno in pomembno.

Punce bodo prišle, ampak upoštevaj nasvet - vzami si čas in izberi pravo. Pravo, ne prvo.

ejla  pozdravljen nazaj:)
hvala za tvoje mnenje in besede...lepo da še obstajajo moški z globljim pogledom in nikakor me nemoti,da moški komentirajo! bom tud sam kr mal pokomentiral tvoje sporočilo:)

no recimo kar si napisal o izobrazbi in delovnih izkušnjah! lepo bi bilo,če bi popolnoma držalo,kar si napisal,ker moji problemi bi bili večinoma rešeni! sam namreč imam zelo veliko delovnih izkušenj,tud zelo priden delavec sem,saj sem že neke vrste deloholik hehe:) znam delati marsikaj,naprimer vodovodne inštalacije,ogrevanje in električne inštalacije obvlada (poleg mnogo drugega) in to lahko počnem samostojno in tud sem počel,ampak to mi sedaj ne pomaga velik,saj povsod kjer pošljem prošnjo za delo,se dejansko vse ustavi,pri temu da nimam izobrazbe!pa tud sam,delodajalec mi v odgovoru napiše,kljub temu da me pohvalijo in občudujejo da imam toliko izkušenj,na raznih področjih!

no kar se tiče tega,kaj sem vse dosegu,jaz vem da sem velik dosegu,sploh v temu,da sem se izoblikoval v pravega človeka,ki zna ceniti marsikaj,ampak žal,kot sem tudi napisal,danes je v svetu vse drugo bolj pomembno od tega,sploh pa ko govorimo o materialnih dobrinah:) to kar sem jaz dosegel,to je pač samo osebna korist in zadovoljstvo,ki mi na drugih področjih ne pomaga,kolikor bi mi pomagalo nekoč,ko so vrednote bile na prvem mestu:)

kar se pa tiče punc,sej daleč od tega da me to skrbi.kot sem rekel,dejansko jaz sam se že izogibam punc,ki bi me želele bolje spoznati,nevem no,po vsem tem času,ko sem videl,kok jim je pomebno to,da je moški materialno priskrbljen,sem na nek način že obupal se dokazovati pa spuščati v zveze:) da nebo pomote,to ne pomeni,da imam avanture,nikoli je nisem imel in tudi ne mika me! želel bi si le resno zvezo,ki bi me nekdo sprejel s tem kar pač imam oz. bolje rečeno stem kar nimam hehe:)

no sicer pa sem optimist in mogoče še preveč na momente.da kr sam sebe že zavajam hehe:) no me res veseli ,da sem dejansko tuki ugotovil,da še obstajajo moški podobni meni in še bolj to,da sem sploh vse to napisal nekomu! mogoče pa glih zato,ker se ne poznamo in je vse skupaj lažje:)

no ampak vseen upam,da vsaj ti nisi v neki taki blokadi,kot sem sam:)

lp

[zgubljenček]

Dragi Zgubljenček

Ste kdaj prišli do točke, ko si v glavi več ne znate predstavljati svoje prihodnosti?

Sam sem že ves čas na tej točki

Moje prepričanje je: v življenju je treba imeti sanje. Treba je verjeti vase. Pri tem pa sploh ni potrebno, da bi imel izdelan plan za naprej, da bi za vse življenje vnaprej vedel, kaj boš počel, kaj boš imel. Jaz naprimer nič nevem o tem, kaj mi bo prinesla prihodnost. Svoje prihodnosti si nikoli nisem znal predstavljati, niti je nisem načrtoval.

Tvoja zgodba je zelo tvoja, zelo resnična in iskrena. Dobro je to, da verjameš, da se tvoja zgodba konča optimistično. Pa čeprav se tvoja zgodba še ni končala. Saj življenjska zgodba se nikoli ne konča, dokler si le še živ. Ko umreš, pa se tvoje telo vrne v zemljo. To pa je tudi vse, kar hočejo videti ljudje, ki itak nočejo videti drugega kot materialni svet.
   Kaj se skriva za kulisami življenja, pa sploh nočejo vedeti.


      Poni

ojla poni:)

mogoče sem se jaz malo narobe izrazil,mogoče si me tud ti mal narobe razumel....hehe:)

to ko sem napisal,da nekako ne vidim več svoje prihodnjosti,sem mislil na ta način,da recimo nekoč sem sanjal,imel sanje,so se mi zdele tako resnične in dosegljive,danes pa če že sanjam,se mi vse zdi tko nemogoče,nedosegljivo! se strinjam da noben nemore imeti svoje plane,katere bi speljal tako,kot si zamisli!

optimist pa sem,zato ker edina stvar ki me sedaj osrečuje,je to da sam lahko koga osrečim,kot je ožji krog mojih prijatlov,ali pač enostavno neznance! tud če bom večno samski in nebom imel ljubezni in otrok,me tolaži misel,da še zmer imam moč,da ljudi osrečujem,tako ali drugače!:)

se tizahvaljujem za vse kar si napisal in se tud popolnoma strinjam steboj in lepo je si izmenjati mnenja in širiti obzorja:) verjamem,da bomo še kakšno "pametno" rekli,ampak prvo se moram znajdet tuki hehe ki sploh več nevem komu sem odgovoril,komu pa ne:)

lep pozdrav:)

[zgubljenček]

Pozdravljen zgubljenček,
jaz sem še starejši kot ti, pa ravno tako zgubljen, tako da me ne resno jemati, ker bo tole izhajalo iz mene. Veliko si napisal in se težko najde kar rešitev. Pa saj je tudi kar iz zraka ne pričakuješ kajneda

Najprej:

sem pa vesel da sem šel,ker to me je naredilo človeka MORALNEGA IN NAČELNEGA ČLOVEKA ki zna ceniti ljubezen in še najmanše malenkosti!že mene ena drobna malenkost tako močno zna osrečiti,kok me nebi mogel noben denar!

Zelo lepo, da imaš takšne vrednote

Drugo pa izhaja iz mojih nažalost realnih izkušenj:

saj jaz ljubim toliko,da mi ljubljena postane bolj pomembna,kot moje življenje!

Lepšo je slišati na "papirju", resnica pa je, pa naj se še tako čudno sliši, da moraš najprej imeti rad sam sebe. Meni recimo to ne uspeva . Upam, da bo to tebi uspelo, ker trenutno ti je težko, verjamem.

No kakorkoli že, upam da boš še kaj napisal. Meni recimo pisanje pomaga

Pa še enkrat... Da me ne boš za referenco vzel, ker se ti potem slabo piše

pozdravljen garfield:)

zakaj te pa nebi resno jemal? vsak ki je iskren,resno jemljem njegove mnenje:)

se pa strinjam,da v prvi vrsti moraš rad imeti sebe in upam da se bom to kdaj naučil! mislim da je to edina stvar,ki mi še manka pri moji osebnosti in resnica je,da te to ponavadi naučijo starši,sploh foter,ko se imaš po njemu zgledovati....jaz nikoli nisem imel takega "idola" nikoli me noben ni naučil,se počutiti moškega,imam občutek,da ko bom star 60let,se bom še kr počutil "fantiča" hehe:) vem da ni prav,da ti ljubljena pomeni več kot lastno življenje,kajti to me je že teplo v življenju....ampak men očitno še vedno ni prišlo iz riti v glavo hehe:)

lep dan želim:)

[Smokyboy]

no ampak vseen upam,da vsaj ti nisi v neki taki blokadi,kot sem sam:)

Blokad je veliko vrst, moja blokada je moj perfekcionizem. Ni sicer videti, da bi ti imel probleme s tem, ampak v vsakem primeru gre za oviro, ki nas omejuje v osebnostnem razvoju in izpolnjevanju lastnih kapacitet.

[zgubljenček]

no ampak vseen upam,da vsaj ti nisi v neki taki blokadi,kot sem sam:)

Blokad je veliko vrst, moja blokada je moj perfekcionizem. Ni sicer videti, da bi ti imel probleme s tem, ampak v vsakem primeru gre za oviro, ki nas omejuje v osebnostnem razvoju in izpolnjevanju lastnih kapacitet.

sej niti ne igra vloge,za kakšno blokado se gre,bistvo ostaja,da te nekaj blokira! sicer pa poznam eno osebo,z istim problemom,kot ga imaš ti in vem da je to zelo naporno,kot zate,tako tud za ljudi,ki so v tvoji bližini!no mogoče,še najbolj pri ljudeh,ki te šele spoznavajo,tisti ki te poznajo,se pa itak navadijo,oz so vajeni:) vsaj jaz sem se že tega "prijatla" navadil hehe

[Garfield]

kajti to me je že teplo v življenju....ampak men očitno še vedno ni prišlo iz riti v glavo hehe:)

Samo toliko bi dodal, da ne bo nesporazuma:
Ne mislim, na to, ko te ženska "izkoristi", zahebe itd, čeprav jo imaš tako ZELO rad.
Predvsem sem mislil na to, da sam ne moreš dati prave ljubezni, če sam sebe nimaš rad.
Oziroma iz druge perspektive: če sam sebe nimaš rad, kako naj te potem ima rad nekdo drug.

Ja, je malo "filozofsko" napisano, ampak drugače ne znam povedati.

Se še kaj "slišimo"

[zgubljenček]

kajti to me je že teplo v življenju....ampak men očitno še vedno ni prišlo iz riti v glavo hehe:)

Samo toliko bi dodal, da ne bo nesporazuma:
Ne mislim, na to, ko te ženska "izkoristi", zahebe itd, čeprav jo imaš tako ZELO rad.
Predvsem sem mislil na to, da sam ne moreš dati prave ljubezni, če sam sebe nimaš rad.
Oziroma iz druge perspektive: če sam sebe nimaš rad, kako naj te potem ima rad nekdo drug.

Ja, je malo "filozofsko" napisano, ampak drugače ne znam povedati.

Se še kaj "slišimo"

ma tu se jaz popolnoma strinjam s tabo,v celi celoti in res je tud butasto pričakovati,da te bo nekdo imel rad,če pa se sam nimaš:) ampak da nebo pomote,seveda se jaz imam rad,ampak najbrž ne dovolj in to je pač problem! vem da bom moral na temu delati,oz sej delam na temu in seveda deluje,ko sem samski haha ko pa enkrat do katere gojim čustva,pa čist pozabim nase hahah:) ja no,bi se reklo,da sem v nekem začaranem krogu,ampak verjamem,da bodo leta in izkušnje,naredile svoje:)

ja ja seveda se "slišmo" še kaj,glede na to da sem brezposelen trnutno,ni hudiča da nebom najdel čas hehe

lp

[Smokyboy]

no ampak vseen upam,da vsaj ti nisi v neki taki blokadi,kot sem sam:)

Blokad je veliko vrst, moja blokada je moj perfekcionizem. Ni sicer videti, da bi ti imel probleme s tem, ampak v vsakem primeru gre za oviro, ki nas omejuje v osebnostnem razvoju in izpolnjevanju lastnih kapacitet.

sej niti ne igra vloge,za kakšno blokado se gre,bistvo ostaja,da te nekaj blokira! sicer pa poznam eno osebo,z istim problemom,kot ga imaš ti in vem da je to zelo naporno,kot zate,tako tud za ljudi,ki so v tvoji bližini!no mogoče,še najbolj pri ljudeh,ki te šele spoznavajo,tisti ki te poznajo,se pa itak navadijo,oz so vajeni:) vsaj jaz sem se že tega "prijatla" navadil hehe

Problem je, ko se tega ne navadijo tisto, od katerih bi to najbolj pričakoval. Zato tudi tisti moj nasvet iz prvega posta.

[zgubljenček]

no ampak vseen upam,da vsaj ti nisi v neki taki blokadi,kot sem sam:)

Blokad je veliko vrst, moja blokada je moj perfekcionizem. Ni sicer videti, da bi ti imel probleme s tem, ampak v vsakem primeru gre za oviro, ki nas omejuje v osebnostnem razvoju in izpolnjevanju lastnih kapacitet.

sej niti ne igra vloge,za kakšno blokado se gre,bistvo ostaja,da te nekaj blokira! sicer pa poznam eno osebo,z istim problemom,kot ga imaš ti in vem da je to zelo naporno,kot zate,tako tud za ljudi,ki so v tvoji bližini!no mogoče,še najbolj pri ljudeh,ki te šele spoznavajo,tisti ki te poznajo,se pa itak navadijo,oz so vajeni:) vsaj jaz sem se že tega "prijatla" navadil hehe

Problem je, ko se tega ne navadijo tisto, od katerih bi to najbolj pričakoval. Zato tudi tisti moj nasvet iz prvega posta.

jaz pa mislim,da če se neka oseba, tega ne more navaditi,da že ni prava oseba zate! vsaj če se govori o ljubezni,jaz vem,da ko imam čustva,bi se potrudil pri ženski marsikaj navaditi,seveda pa vse ima svoje meje! ampak vseen,upam da si stem vsaj pri sebi razčistil in se sprejel z to (boleznijo?) ali navado...nevem kako naj se izrazim!tu pa do izraza pride tvoj nasvet meni (glede sprejemanja samega sebe)