služba da ali ne?

[Nadja]

stara sem 33 let in lahko recem da celo zivljenje iscem sluzbo. med drugimi je bil problem moja depresija, samota, selitve. starsa sta v tujini. tabols prijateljica tudi. tako da sem tu sama. no nekaj beznih prijateljic imam a niso tiste prave. pa tudi nesrecna sem tu. v tujini visje place tu pa nizje pa se jebejo te v glavo tako da ce nisi psihicno dosti mocen ne zdrzis. zacaran krog. poleg tega me se oce jebe v glavo naj najdem sluzbo pa kak looser sem. drugi ki me poznajo pa pravijo da v takem stanju depresivna naj niti ne iscem sluzbe ker jo ne bom obdrzala ker sem depresivna. in vem da imajo prav. a kako takim dopovedat da sem down in da ne morem delati ko sem tako down. 2x sem se jokala zarad fantov ki so me pustili v sluzbi in jo zato izgubila. niamm kontrole in ne prenesem niti 1 zavrnitve vec. samozavest je na 0. in itak sovrastvo do mene vse prevladuje. sovrazim vse. tak clovek sem. tudi sebe.
jezi me ker me vsi jebejo v glavo da bi mogla delat pa se mi zdi kakor sama sebe lahko precenim da ne zmorem.saj nekaj tezko obremenjujocega ne. morda trgovina. to je se edino. drugo pa res ne. ne zmorem. nekako res samo dol padem in grem. nimam toliko moci. potem pa me vsi jebejo ker imam visoko solo da kaj bi vse lahko bila. ja lahko BI BILA ce bi ne bila depresivna. pa ce bi bla bolj mocna. pa nisem. poleg tega naj se povem za info da sem iz celja (samo nisem skos zivela tu tako da ne poznam nikogar oz zlo malo ljudi) in da sem v dilemi ali naj iscem sluzbo v avstriji ali tu. ker sem hzivela v tujini in bi rada imela boljso placo in bi jo tako tudi znala bolj cenit in obdrzat.
starsa sta mi vse sfukala s tem ko sta ostala v tujini tako da jaz tu prakticno nimam ne doma ne temeljev. dom = da imas nekoga tam ki te ima rad. tega jaz nimam. ne mame oceta brata sestre tabol frendice. nikogar. to pa BOLI. bolece stvari. in ko te vsi dajo na cedilo in ni NIKOGAR ob tebi ko si down vidis tvojo VREDNOST. da te nihce ne ceni ne spostuje. zame je spostovanje da ti nekgo stoji ob strani ko si down. jaz pa nisem imela nikogar. in to zelo zelo zelo BOLI. in s tem se mi je tudi znizala moja vrednost. ne cenim se. pa potem ko me je par fantov dalo na cevelj zaradi depresije, brezposelnosti, itd sem tudi obupala in se dodatno ne cenim. pa se bivsi je rekel da sem grda. tako da... lahko si mislite. pa zelel si je da bom sama. in tocno to se mi dogaja. sama sama sama. res ne vem kako naj iz zacaranega kroga. v bistvu sem ujeta v mrezo starsev ki me kot 2 nesramna pajka pocasi nazirata. tako sta mi unicila zivljenje z njinimi problemi (oce bil sam v tujini depresiven nesrecen garal) mama pa sama z mamo tu depresivna nesrecna in sta mi dala vzorec mi obracamo bog obrne =karkoli naredis nikoli ti ne uspe. oce pa tudi to k je rekel da zivljenje je trplenje.
zame je vsak dan mucilnica. vsak dan molim da bi umrla. nimam vec upanja res ne. vlecem se iz dneva v dan. jocem. vsak dan mi je muka. please help

[Lost]

Pozdravljena !

Nasla bos sluzbo, samo v taksnem stanju kot si iskanje samo poglablja tvojo depro
in povecuje misli o nesposobnosti nekoristnosti...........
Tudi sam sem se mucil in hodil v sluzbo v najhujsi depri, samo ni bilo nic od mene.
Maksimalno 2 uri.... sem bil lahko zbran, vse ostalo pa je bilo samo beganje misli in povecevanje
strahov. Toda bolj kot se mz psihoterapiji in ADji prihajal ven iz depre, dalj casa sem zdrzal  v sluzbi
in vecja je bila moja storilnost. JA imel se OGMNo podporo v sluzbi. Ja takrat so bilo moji delavniki
od jutra do vecera. BIl sem v sluzbi naredil nekaj sel domov in se vracal....da sem naredil vsa 50%
tistega kar se je pricakovalo od mene. In pocasi so ti % rastli. Sedaj sem nekje na 95% tistega kar
sem bil pred depro. In zamenjal sem KVANTITETO z KVALITETO.
Ce bi prej vedel bi se takrat bolj posvetil zdarvljenju depre ampak v strahu pred izgubo sluzbe
in nesposobnsotjo sem se boril na vseh "frontah" .
Zato ti predlagam da sedaj vse moci usmeris v resevanje DEPRE in svojim miselnih vzorcev
ki so ti jih vcepili starsi , dodatno se partnerji in okolica v kateri zivis. Ko spet zacnes veseliti
se svojih majhnih korakov....bo prisla tudi sluzba in tudi fant in vse....
Samo leta si padala dol ( nisi edina) in ne mores sedaj zadeve resevati v dnevih in tednih.
Pogumno...preberi si ta in arhviran forum http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php
Nasla bos ogormno podobnih zgodb in tudi nasvetov. Resitev pa ima vsakdo izmed nas.
Pogumno in pisi se.

[Putka]

Nadja sorry za ta intermezzo ampak grozno grdo se izražaš. Jebejo, sfukajo ipd. meni ni za brati...
Verjamem, da si slabe volje in da ti niti približno ni do tega, da bi razmišljala o svojem izražanju, a vseeno ti svetujem, da se brzdaš. Pa niti ne toliko zaradi nas pač pa zaradi sebe.

Vem kako se počutiš in upam, da se boš izvlekla iz tega začaranega kroga.
Jemlješ kake tablete? Hodiš na psihoterapije? Bereš knjige za samopomoč?
Zdi se mi, da si se zapletla in je vsega preveč naenkrat, ti bi pa rada, da se takoj jutri zrihtajo zadeve, na vseh področjih (družabno življenje, starši, služba,...). Zrihtati to na instant način je za nas misija nemogoče (in je tudi popolnoma nesmiselna), saj je ravno fora v temu, da se do sedaj nismo pravilno spopadali z življenjem in se je skozi dolga leta to nabiralo. In zdaj nas poriva v čisto negativo. 
Probaj se poglobiti v svoje razmišljanje. Ko rečeš "vse sovražim, vse mi gre na živce taka pač sem", probaj razmisliti o svojih besedah. Zakaj vse sovražim? Je prav, da vse sovražim? Kakšno vlogo imam jaz v vsem tem in zakaj npr. ne sovražijo vsi mene? Probaj na tak način razmišljati in si magar piši zraven svoje negativne vzorce in jih predeluj. Meni je ta način full pomagalo, da sem začela spreminjati svoje vzorce razmišljanja. To me je nenormalno razbremenilo in 100x boljše se počutim v svoji koži. Prav všeč si postajam (kar se tiče notranje lepote) pa je to prvič v življenju, da lahko rečem.
Upam, da ti bodo ostali depresivci znali svetovati kar se tiče kake primerne literature. Jaz je nisem brala, ker mi ni bilo do tega. Sem pa veliko premišljevala o svojem lastnem negativizmu in dojela, da nisem popolna, da svet ni popoln je tako čisto ok in dala sem tudi drugim priložnost, da se pokažejo.
Hodim na psihoterapije in nazadnje sva z doktorjem predelovala točno to področje in sem se toliko novega naučila o sebi.
Daj si priložnost, probaj začeti tako, da delaš izključno na sebi. Potem bo vse ostalo steklo samo...
Življenje je lepo. Bilo nam je dano z namenom, da iz njega potegnemo najboljše.

Srečno.

[Amelie]

Nadja, pri 33ih si dovolj stara in odrasla, da se lahko postaviš na svoje noge. Ker ne omenjaš finančnih težav, sklepam, da imaš dovolj za dostojno življenje (oz. nekoga, ki te podpira). Torej na tvojem mestu bi najprej rešila zdravstvene težave, se izvlekla iz depre, nato pa vse ostalo. Potrebuješ pomoč in moraš prositi zanjo oz. si jo poiskati. Zdravila, terapija. Tukaj si na pravem naslovu, izveš lahko mnogo koristnega. Ko bo najhujše mimo, pa si lahko začneš iskati službo in urejati ostale stvari.

Ne misli, da si edina na svetu s težavami in prični počasi prevzemati odgovornost za svoje življenje in stanje, v katerem si. Samo ti se lahko iz tega izkoplješ. Čeprav se ti zdi zdaj vse črno, verjemi, da rešitve obstajajo in da je vse začasno.

Srečno! Javi se še.

[Rikki]

Halo Nadja,

Zacni z vajami za samospostovanje... itd 
Premagat je treba sam sebe ter svoje negativne misli oz. vzorce. Upam, da mi ne zameris ampak samopomilovanje, je kontraproduktivno.
To govorim iz lastnih izkusenj, sem dosti ze prezivela...
Vse se da!!!

V tujini ni vse lepo ... Halo Punca zbudi se!!!!

Velikokrat se nam zdi, da nam bo slo drugod boljse, vendar ti problemi te zasledujejo in se pojavijo slej, ko prej, saj so rezulat dolocenih vzorcev, z katerimi smo vozili skozi zivljenje.
Tudi meni so doma govorili, da sem kup gnoja, da sem lena itd..me pretepali... mi unicevali samozavest, vem da to boli.
Vem, da vcasih ne vidis izhoda. Pa ravno zato, gre se zate in tvoj Life.
Ok starsi so te spravili na svet, sedaj je pa tvoja naloga, da se znajdes kakor ves in znas.
Nehaj se jokat in sekirat zaradi starsev, oni zivijo svoje zivljenje, ti si dovolj stara, da si ustvaris svoj dom.
Nehaj iskati napake pri starsih, glej kaj lahko ti bolje naredis!

Jaz zivim v Avstriji ze skoraj 11 let, in tudi tukaj se dogajajo take stvari, katere ti opisujes kot j**** itd... Avstrija je na zadnjem mestu kar se tice enakopravne place, zenske = moski. Res zasluzis vec, vendar zivljenje tu tudi stane. Npr. za 30 ur tedensko zasluzis na mesec 720 € neto v trgovini.. od tega das ca. 420 za stanovanje npr 40m² itd... 

Se posebej v Trgovini si izpostavljena strankam katere te zafrkavajo itd.. zato moras biti na cistem sama z seboj, in si nabrati moci, sama delam v trgovini na Delikatesnem oddelku:
" A ne morete tanjse rezat, ne to mi je predebelo, ne to mi ni vsec, a lahko hitrejse, men se mudi... itd itd.. Hocem prsut tako natanko da lahko cajtng skozi berem... !"
"Ja, seveda, rade volje!" moram odgovoriti, vedno se moram smejati, biti prijazna itd... ceprav bi vcasih lahko z nozem oz sajbo od salamoreznice frizbi igrala.
Pa si mislim svoje in lepo delam naprej.
Potem imas zraven se kolektiv, kateri te lahko unicuje, ce se ne znajdes. itd... itd...

Vsa moc je v tebi vsemu si lahko kos!!!
Treba se je skupaj zbrat in enostavno narest nov zacetek.
Jaz tu nisem imela nikogar, z casom sem spoznala mojega moza, sedaj imam sina. Z tasco sem imela cel kup problemov. Vse to je del zivljenja, treba se je nauciti kako premagati te stvari oz kako z njimi ziveti da ti ne pridejo do zivega.
Pa v bistvu imam vse prijatelje druzino ... v Sloveniji, in se zaradi tega zdaj ne mislim vec "unicevat", ker skodim le sama sebi.

Glede fanta, kateri ti je rekel, naj bi bila grda... mislim ej koliko je takih kateri ne zmorejo sami z seboj, zato poskusajo narediti druge nesrecne. Ce bi bila "grda" kot on pravi potem tudi sekunde ne bi bil s teboj skupaj. Grd je sam oz. njegov karakter. To je njegov problem.
Koliko bivsih sem jaz imela, kateri so me poskusili ponizevat, ko je bil konec.
Mislim Halo, ce bi zdaj vracala nazaj, oz takrat, bi povedala, kako slabi so bili v postelji itd.. Kako majhnega so imeli oz ... niso vedeli kam oz. kako z njim 
Saj prizadanejo take besede, se malce zabubis vase prebolis in kasneje, enostavno stopis cez.
Lahko le nasmejim, neumnostim, katere so trosili naokoli.

Na svetu je cel kup simpaticnih, sladkih, dobrih moskih, hvala bogu!!!
Tudi ti bos nasla pravega. Samo ne iskat na silo.

Ce te zanima moja zgodba si jo lahko preberes:
http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,6802.0.html
Treba je nekako skozi zivljenje priti, si ga narediti lepega.

Lep pozdrav,
pa Glavo pokonci!!!
Rikki

Verjemi, da zmores!!!

[pupika]

Nadja pozdravljena
Nekako mi je tale zgodba tako poznana, pa me zanima ali si se javljala tudi na stari forum?

[eli]

Ja meni tudi znana...Mislim,da sem jo brala na starem forumu,ce s ene motim...

eli

[vesnav]

Uh, Nadja, v takem zosu.. pa še na besede moraš pazit..

Rikki je vse lepo napisala!

Drži se in nujno se oglasi in piši, kako si...

Vesna