Anksioznost kot ovira pri hobijih, željah

[zelo_resen]

Če po pravici povem... Saj ne boš zameril... tebe najmanj razumem. zardevam

Garfield, če bom kaj bluzil me kar vprašaj, kaj mislim s tem. Kar bodi zahteven bralec. Tebi bo pomagalo, da se ne boš čutil, da nisi kos mojim "umotninam", mene bo pa prizemljilo, da ne bom drugim kradel časa s samovšečnim bluzenjem in se bom bolj potrudil ali pa bil tiho in čakal na kak resen navdih.
Tako nagovarjam in spodbujam vse, ki bi radi kaj prispevali k temi, pa ne,  zaradi zadržkov ker se jim je težko izpostavljat, naj se ne bojijo in sekirajo, ker tudi če dobijo negativen odziv, ga bodo pač dobili. Bojo vsaj imeli možnost kaj ozavestiti pri sebi. In drugič probali na drugačen način. Včasih pa tudi ne dobi kdo odziva, ki bi si ga zaslužil... Ne si takoj pesimistično interpretirati. Obstaja tisoč razlogov, zakaj je nekdo reagiral tako kot je in ne drugače, kot bi mi mislili da bi naj.
Malo se mi že blede od pozne ure.... grem spat.

[pipi :D]

Jaz bi predlagal mimogrede tudi, da oklopite TV-je. Pri nas ga nimamo in opažam, da je to super. Ne filajo te z raznimi butastimi reklamami, ki ti sugestivno sporočajo kakšen moraš biti da si normalen. Ne vem no... res se mi zdi, da se bolj vklopi lastna pamet. Samo da se spomnim, kako sem včasih preklapljal iz kanala na kanal... joj umrem, da bi moral še enkrat. Pa bolj pride ustvarjalnost na dan bi rekel.

s tem se ne bi strinjala, glede na to da te vsak dan bombardirajo s tisoč neumnostmi. je lahko to dober trening, da se človek nauči ločiti zrnje od plevela. v bistvu sem hotela povedati, da se moramo znati spoprijeti z vsemi stvarmi, ker potem imaš v življenju čedalje več svobode brez občutka, da se moraš nečemu izogibati..

madonca sem zafilozofirala

[Slavka]

s tem se ne bi strinjala, glede na to da te vsak dan bombardirajo s tisoč neumnostmi. je lahko to dober trening, da se človek nauči ločiti zrnje od plevela. v bistvu sem hotela povedati, da se moramo znati spoprijeti z vsemi stvarmi, ker potem imaš v življenju čedalje več svobode brez občutka, da se moraš nečemu izogibati..

Delim tvoje mnenje, Pipi 

[zelo_resen]

Ja res je. Če ima človek disciplino, potem res. Pri meni ni bilo tako. Zato po mojih izkušnjah zame zelo pomaga.

LP

[Lira]

Jaz imam za sabo podobno izkušnjo kot zelo_resen. Pred leti smo bili doma kar nekaj časa brez televizije in je bilo super. Nihče je ni prav zelo pogrešal. In obratno, ko smo dobili kabelsko, nas je TV čisto zokupirala. V najslabših mesecih depresije sem s preklapljanjem med TV kanali, gor in dol, zafrčkala praktično vse večere. Od tega nisem imela nič, pa tudi zabavno ni bilo pretirano. Vseeno pa se je takrat to zdel najboljši možni način, kako preživeti "ostanke dneva". TV in čokoladke.

Zadnja dva meseca pa se lahko pohvalim, da se komaj kdaj usedem pred televizijo. In kadar se, zraven nikoli ne jem. Živeli! 

Še vedno pa mi dela probleme stari "prijatelj" številka 2: internet. Vsak dan prečekiram kar nekaj strani z novicami za področja, ki me zanimajo, spremljam tudi več blogov, zadnje tedne se kar precej zadržujem tudi na tem forumu ... Saj je fino in vse, mi koristi, ampak časa pa tudi vzame kar precej. Tako da bom v zvezi s tem očitno primorana v kratkem sprejeti nekaj odločnih sklepov. 

[Lira]

govoriti s tem kar smo, ne pa igrati, da bi bili videti bolj kul. Hmmmm, predvidevam.

Joj ne, ni treba, da smo videti kul. Jaz tako ali tako nimam čipa za biti kul. Tega tudi ne bi znala zaigrat, niti pri najboljši volji. Sploh pa to med javnim nastopom zagotovo ne bi dobro izpadlo. V bistvu bi totalno trapasto zgledalo, če bi nek predavatelj z mojega področja kuliral kot kak voditelj zabavno-glasbene oddaje. 

Je take sorte Lira tvoja ulična tragikomedija? Kako zgleda tvoja mučna pot po ulici?

Ja in ne. Bom o tem napisala kaj več drugič. Danes bi mi bilo to preveč težko. Pa najlepša hvala za tvojo vizualizacijo. Mi je bilo zelo zanimivo prebrat vse, kar si napisal. Pa tudi nasmejal si me na nekaterih mestih. Vidiš, v resnici nisi tako zelo_resen.

[anouk]

Anouk, tole z odlašanjem pisanja popolnoma razumem. Tudi jaz imam s tem kronične težave. Dlje kot odlašam, večji imam odpor. In ga včasih sploh ne morem premagati, ali pa to naredim šele zadnji trenutek preden bi bilo že prepozno, seveda z veliko muko. Pa gre lahko za čisto preprosto stvar. Tako mi nekaj, kar bi lahko opravila v dveh urah, visi nad glavo 2 tedna ali pa še dlje.

Ja meni je danes končno uspelo ta "grozen" mail poslat, zdaj me že skrbi kakšen bo odgovor  Se pa mi je po eni strani odvalil kamen od srca, ko mi je le uspelo poslat  .

Veš, jaz nisem še nikoli, ampak res nikoli doživela, da bi se kdo posmehoval nekomu, ki ob nastopu zablokira. To je tako vsesplošno razširjen problem, da ga lahko razume (in se ga boji) vsak normalen človek.

Sem bila že priča, ko sta se dva sošolca prav škodoželjno smejala ta tretjemu, ki se je ob predstavitvi zmedel...samo upam, da pri meni ne bo tako .
Drugače pa imam že težave, ko me na vajah asistent(ka) kaj vpraša - četudi vem odgovor, se čist zmedem in na koncu izgleda kot da nič ne znam. Prav grozno 

[Lira]

Hej anouk , a veš, da je meni tudi danes uspelo nekaj zoprnega spisat in poslat. Bravo medve. 

Sem bila že priča, ko sta se dva sošolca prav škodoželjno smejala ta tretjemu, ki se je ob predstavitvi zmedel...

Očitno sta dva bedna, primitivna bulija, kaj naj rečem drugega ...

Drugače pa imam že težave, ko me na vajah asistent(ka) kaj vpraša - četudi vem odgovor, se čist zmedem in na koncu izgleda kot da nič ne znam. Prav grozno

Po moje večina asistentov in prfoksov zna pogruntat, da je nekdo v zadregi in se mu zato zatakne, pa potem to tudi malo upoštevajo ... Če bi imela s tem večje težave, se mi pa tudi ne zdi nič narobe, če stopiš do tega človeka in mu poveš, kako je s tabo ... Bo pa ja razumel?

[Garfield]

Po moje večina asistentov in prfoksov zna pogruntat, da je nekdo v zadregi in se mu zato zatakne, pa potem to tudi malo upoštevajo ... Če bi imela s tem večje težave, se mi pa tudi ne zdi nič narobe, če stopiš do tega človeka in mu poveš, kako je s tabo ... Bo pa ja razumel?

Ne da sem pesimističen... Jaz sem bil v tehnični stroki in takrat tega nihče nebi razumel. Resnično upam, da je sedaj kaj drugače. Čeprav malce dvomim. V drugih branžah je pa vse možno... In prav bi bilo, da je tako

[Betka]

Ali kdo razume naše težave ali ne, je odvisno od njegove čustvene inteligence, izkušenj in še česa bi rekla. Sama sem v preteklosti večkrat doživela posmeh zaradi pretiranega strahu, kar mi je še povečalo stisko in prepričanje, da sem v celoti zgrešena.

[Garfield]

Ali kdo razume naše težave ali ne, je odvisno od njegove čustvene inteligence, izkušenj in še česa bi rekla. Sama sem v preteklosti večkrat doživela posmeh zaradi pretiranega strahu, kar mi je še povečalo stisko in prepričanje, da sem v celoti zgrešena.

Se strinjam... Ampak resnica je, da tega "predmeta" ("čustvena inteligenca" ni nikjer na sporedu...
Vsaj v tehnični stroki). Razen dokaj redkih posameznikov, ki imajo to "v krvi"... Samo toliko sem hotel reči. Je pa težko, ker padeš na izpitu samo zato, ker si "zablokiral"... Ocenjevalec pa niti približno ne ve, da si "samo" v stiski. No saj tega tako ali tako ne bomo rešili... Ampak (vsaj zame je bila to kruta realnost pred 15 leti). Mogoče sem pa že preveč star, pa je sedaj popolnoma drugače  

EDIT: Mislim da sem malo zabluzil...
Sploh ni problem v drugih ljudeh, ampak v temu kako jaz doživljam ta svet. Sprejeti je treba, da vsi nimamo(jo) čustvene inteligence.

Izpit je pa treba narediti , slej ko prej

[zelo_resen]

Zanimivo vas je brat...

[zelo_resen]

Hm, tudi sam pogrešam v šoli šolo za dobre odnose, za poštenje, za sočutje, za sodelovanje,... šola za življanje. To očitno ne glede na pomembnost ni znanstveno, zato je nepotrebno?    Saj ne vem.

Zadnje dni, odkar pišem v tole temo, sem postal bolj pozoren, ko sem skupaj z ljudmi, kaj se v meni dogaja glede strahu in sramu itd.
Predvčerajšnim sem opazil eno zanimivo reč, ko sem pri stari mami pomagal pri podiranju in razžagovanju dreves. Ko je prišel čas za kosilo, so me poklicali naj pridem jest. Bili smo stara mama, moja mama, in še dva meni nepoznana človeka in jaz. Umazanija iz rok mi pri umivanju ni šla dobro dol, pa mi je prišlo na misel, kaj si bosta mislila unedva neznanca, da jem z umazanimi rokami, kak pacek sem. Tako da sem v sebi zaznaval rahel strah pred doživetjem sramu, ki bi nastal, če bi si onedva o meni to mislila. Ampak, ko sem se vsedel za mizo, sem ravno slišal, da govorijo glede umazanih rok in sta tista neznanca rekla, zakaj nekaj bi si umivala roke, saj sta pa ja z lesom delala. Jaz sem pa vseskozi spremljal občutke v meni in sem zaznal, kako sem v trenutku, ko sem to slišal izgubil strah pred sramom.

Iz tega, če razmislim je strah v kontekstu sramu: čustvo kot posledica verjetnosti, da bo skrivnost o meni, ki jo drugi negativno vrednotijo razkrita.

Sram pa je: čustvo kot posledica, da o sebi skrivamo nekaj, kar drugi negativno vrednotijo. Posebno do izraza pa pride sram, ko to skrivnost drugi odkrijejo

Zdi se mi, da bi bilo dobro, če tisti, ki imamo težave s sramom pridobimo kaj psihološkega znanja o tem kaj se nam dogaja. Kaj pravite? Imate kaj znanja o tem, kaj se vam dogaja?


Nekaj glede sramu:
http://www.viva.si/Psihologija-in-odnosi/2239/%C4%8Custveno-opismenjevanje-sram

Če ima še kdo kako zanimivo branje o sramu bi prosil za link. Glede strahu mi je večalmanj logično.

[zelo_resen]

Je take sorte Lira tvoja ulična tragikomedija? Kako zgleda tvoja mučna pot po ulici?

Ja in ne. Bom o tem napisala kaj več drugič. Danes bi mi bilo to preveč težko. Pa najlepša hvala za tvojo vizualizacijo. Smiley Mi je bilo zelo zanimivo prebrat vse, kar si napisal. Pa tudi nasmejal si me na nekaterih mestih. Vidiš, v resnici nisi tako zelo_resen. Grin

Seveda Lira. Se mi zdi prav tako, če ne želiš nekaj razkrivati, da tega pač ne delaš. Imaš vso pravico, ne glede na to, kaj si jaz mislim. Hvala tudi za prijazne besede.

[Garfield]

Tale zima je naredila cel hudič... znanci ne vedo kam bodo z lesom

"Tapravi delavec" ima tudi po koncu dela malo umazane roke
Bez zamere, ampak, da od vive linke dodajaš je pa meni malo hecno...

sarkazem on:
Televizije ne gledaš, kar je pa na internetu in v VIVI je pa OK?

Naj otroci vsaj otroški program v nedeljo zjutraj gledajo...
Kakšna risanka pa ne škodi
sarkazem off...


Vzemi to kot pozitivno kritiko

Garfield

EDIT:
Po pravici povedano ne razumem, se bom pa potrudil :

Iz tega, če razmislim je strah v kontekstu sramu: čustvo kot posledica verjetnosti, da bo skrivnost o meni, ki jo drugi negativno vrednotijo razkrita.

Sram pa je: čustvo kot posledica, da o sebi skrivamo nekaj, kar drugi negativno vrednotijo. Posebno do izraza pa pride sram, ko to skrivnost drugi odkrijejo

Dobra tema... Ti da misliti

[zelo_resen]

 
Huh, nisem vedel, da je viva sinonim za nekaj neresnega.  Sem bil prvič na njihovi strani, pa mi naj bo oproščeno. OK?

Hja, nekatere stvari v tistem tekstu so mi bile pa kljub temu zanimive.  Nekatere pa tudi čudne. Kot recimo to, da "odrasli" naj ne bi čutili sramu, ampak samo krivdo. Se pravi, da odrasli lahko lulajo kar sredi mesta pred drugimi, pa bodo samo krivdo čutili.

No potem pa daj kako dobro besedilo na temo sramu, ker si razgledan glede teh reči. 

[anouk]

Ne vem, nisem se trudila pojasnjevati asistentom in profesorjem... sej ni tako hudo, ampak je vseeno grozen občutek, ko nekaj veš in bi rad povedal, pa enostavno zablokiraš.
Že zdaj me je strah jutri, ko vem, da bom morala brati cirilico, s katero sicer nimam težav, ampak ko moram na glas brati....berem kot da jo prvič vidim  . Ja še huje mi  je potem, ko verjetno izgleda kot da sem "preveč lena" da bi se jo naučila.

[Slavka]

Če ima še kdo kako zanimivo branje o sramu bi prosil za link.

http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14842

Zelo dobra knjiga, ki pojasni marsikatero našo "blokado" in jo tudi pomaga odpraviti... 

[Slavka]

Našla sem pa tudi tale članek, če ti bo, zelo_resen, kaj v pomoč:

http://www.dnevnik.si/zdravje/1042398119

[zelo_resen]

Hvala Slavka.

Zdi se mi, da je sram osrednji pojem pri soc. fobiji. Zato mislim, da je dobro sram raziskat.