Koncentracija, šola

[Roza]

Pozdravljeni.
Zanima me, če je kdo od vas doživel depresijo tako, da se je težko koencentriral v šoli???
Ko sem bila jaz v srednji šoli se je zame življenje dobesedno končalo....utrujenost, težko sem se skoncentrirala na učenje, čeprav sem bila prej odlična učenka...ko sem prišla iz šole sem sanjala samo o tem kako bi šla spat.
 
Od moje srednje šole je minilo že nekaj časa, ampak kar naprej se sprašujem ali je bila tisto depresija ali samo razvajenost? Rada bi prišla stvari do dna. Imam tudi zelo slabo samopodobo in mislim, da tudi to precej vpliva na moje življenjske neuspehe.
Lp

[alimali]

 Depresija definitivno vpliva tudi na mišlenje posameznika in te postavi v položaj, ko nisi več sposoben normalno razmišljati in se ubadati s tekočimi dogodki. Vrtiš se v nekem začaranem krogu in iščeš izhod medtem, ko tudi sam ne veš kaj je narobe in kam vsa stvar pelje. Popoldansko spanje pa je posledica preutrujenosti ali same želje po samoti, umika v samoto. Telo in misli se cel dan borijo z navideznimi strahovi in spanje je tisto, ki telesu prinese počitek zato smo ponavadi kar vsi podvrženi tem popoldanskim počitkom v fazi depresije.
 Je pa tudi res, da to samo podaljša obdobje depresivnosti in s tem zavleče ves proces na daljši čas do ponovnega "normalnega" stanja.

lp

[Poni]

Starši pa šolska psihologinja, pa tršice v šoli, te rade prepričujejo, da si samo razvajena, pa da ni nič vse skupaj.
     Najhuje je, če jim verjameš, potem pa še sama začneš verjeti, da si samo lena, pa razvajena.
     Pa ni res! Depresejija je čisto zaresna. Huda zverinica, bi rekel jazd.


Poni

[Betka]

Meni je depresija zelo očitno zmanjšala koncentracijo.

[nageljček]

Roza,

meni je definitivno depresija udarila na koncentracijo. Tudi jaz sem bila odlična učenka in sem po šoli imela še kup dejavnosti v katerih sem uživala in prav vse sem zmogla.

Ko se mi je depresija začela, sem najprej občutila strah in pomanjkanje zaupanja vase. Nekak sem se kar naenkrat začela spraševati kako jaz sploh zmorem vse to?...kot posledica tega strahu, sem postala neizmerno samodisciplinirana in perfekcionistka (da bi ohranila uspešnost, ki mi je toliko poemnil in da bi strahu dokazala da se moti)...to se mi je začelo dogajati v 7. razredu osnovne šole.

Potem v gimnaziji sem pa postala že malo utrujena od te pretirane samodiscipline in sem kot praviš tudi ti imela potrebo iti spat prav vsak dan ko sem prišla domov iz šole. Bila sem utrujena in hotela sem se umakniti, saj sem se v sebi počutila slaba oseba in mislim da me je to najbolj ubijalo. Ker sem popoldan prespala, sem se učila zvečer in tudi ponavadi zjutraj vstajala ob 4 ali 5-ih.

Tako sem delala celo gimnazijo, še vedno ohranjala odličen uspeh za katerega sem se tako zelo bala, da bi ga izgubila. Prvi znaki izčrpanosti pa so se mi pokazali, ko sem se učila za maturo. Takrat je bil pritisk in stres ogromen in kar nisem se več mogla učiti. Ogromno sem se sekirala, spala, zmerjala, pritiskala nase, jokala in panično terjala od sebe samodisciplino. Seveda še vedno nisem imela pojma kaj se z mano sploh dogaja.

Potem sem pa prišla na faks in se nisem in nisem mogla navaditi na nov urnik, okolje,ljudi. Vse je vplivalo na to, da mi je 5 izpitov ostalo za september in to je bil NAJVEČJI PORAZ. V očeh vseh sem bila poraženka, jaz k isem prej bila odlična zdaj nisem uspela narediti vseh izpitov junija.

Letnik sem izdelala, vendar sem se počutila kot največji drek, kot najhujša poraženka...to me je tako izmozgalo, da sem po dveh mesecih drugega letnika odšla v tujino za 1 leto, da bi si malo oddahnila (oz. zbežala od vsega kar se mi je dogajalo)

Šele po vrnitvi sem pa okusila grenkost prave depresije. Nisem mogla spati, v pol leta sem na faksu naredila samo eno seminarsko, ker se nisem mogla več koncentrirati, bila sem neizmerno razdražljiva in prihajala sem v konflikt z vsemi ljudmi okrog mene, najbolj z mamo.

Ko sem kontaktirala psihiatrinjo zaradi mamine depresije, je ona ugotovila depresijo tudi pri meni. Dobila sem tablete, cez leto dni pa še psihoterapijo. Tablete sem jedla 3 leta, psihoterapijo sem imela pa dve leti. Ozdravela sem.

odkar sem nehala z zdravljenjem je že dve leti, ampak ti povem, da je to podepresivno obdobje tudi težko. Ni kot sem pričakovala, da bom vesela i nvse nazaj kot je bilo....v bistvu to, da ozdraviš pomeni, da je tvoja osebnost porušena na tako drobne koščke, da nimaš pojma kako jih sestaviti. Znova se učiš hoditi, govoriti, opazovati svet okrog sebe, obnašati se, komunicirati z ljudmi, učiti se...ne veš kdo si, kaj hočeš, kam greš, ...

Po dveh letih se je moja koncentracija nekoliko izboljašal, vendar še vedno lahko rečem, da imam precejšnje težave z ostajanjem pri snovi. Stara sem zdaj 28 let in mi manjka še nekaj izpitov do konca in diploma.

Kakšna je pa tvoja zgodba?koliko si zdaj stara? kakšne imaš zdaj izkušnje s koncentracijo?...

[mjaumjau]

....v bistvu to, da ozdraviš pomeni, da je tvoja osebnost porušena na tako drobne koščke, da nimaš pojma kako jih sestaviti. Znova se učiš hoditi, govoriti, opazovati svet okrog sebe, obnašati se, komunicirati z ljudmi, učiti se...ne veš kdo si, kaj hočeš, kam greš, ...

Lahko tole malo podrobneje razložiš ?

[nageljček]

Seveda 

Psihoterapija te popolnoma sesuje. Nič kar si prej verjel o sebi, ni več res...Zamenjajo se ti pogledi na stvari, čutenje do teh stvari...vendar ker se to dogaja postopno ti tega ne doživiš kot udarec ali kot nekaj negativnega. Tvoja depresivna osebnost se ruši počasi in se postopoma zamenjuje z bolj zdravim razmišljanjem...

Ko te odpustijo od psihoterapije, si zdrav v smislu, da življenje več ne boli tako da bi te zvijalo od tega in občutiš upanje za prihodnost, ne bojiš se več vsakdanjih stvari, zavedati se začneš sveta okrog sebe (drevesa, ptički,znaki,...), na stvari so sposoben gledati bolj objektivno,...vendar pa biti zdrav ne pomeni, da si poln energije, da ti gre vse kot po maslu, da si nazaj na 100% kot si bil prej, da si popolnoma optimističen...

...ko ozdraviš od depresije si kot nepopisan list papirja. Vse staro je šlo, novo pa še ni napisano...Tako da to je čas, ko se ponovno začneš učiti hoditi, govoriti, komunicirati z drugimi...počutiš se kot otrok, ki pada in se ponovno pobira in kljub temu, da ga moti, da pada, ima upanje, da bo enkrat shodil. Si negotov in vse stvari poskušaš...iščeš sebe, ker se ne poznaš, ne veš kdo si, ne veš kje si, ne veš kam greš ali kaj bi rad zase. Ko najdeš kakšen košček, ki ti je všeč ga vzameš za svojega in potem iščeš naprej, košček za koščkom...ali sem bila dovolj jasna? če ne lahko še bolj razložim

[Roza]

Hvala vsem za odgovore.
Nageljček: ja tudi sama sem bila precej samodisciplinirana, pridna učenka...potem ko sem prišla na gimnazijo se je vse ustavilo...zaljubljenost, utrujenost, čudna družba okoli mene...Ne, nisem padla v slabo družbo, le nisem našla družbe za sebe, prijateljico, ki bi jo imela za vzpodbudo...vsak dan sem prihajala utrujena iz šole...če sem šla spat me je mama nadrla, tako da sem se bala iti spat in sem bila kronično neprespana, komaj sem prišla v šolo zjutraj...ti si bila vsaj toliko karakter, da si se učila pozno zvečer in zgodaj zjutraj. Pridna si.
Nekako sem zgurala tole srednjo šolo in se vpisala na faks-počasi mi gre....težko se zberem, ker razmišljam o vseh drugih stvareh....dve leti sem umes celo delala, tako da za faks nisem naredila kaj dosti.
Prej pa sem bila res pridna-pravi multipraktik.

[mjaumjau]

Zelo jasno, hvala nageljček nisem vedla da je to tako, nisem še nič slišala o rezultatih psihoterapije.

Roza, nisem čisto ziher ali karkoli, ampak mislim da je pri tebi mogoče nezainteresiranost za fax (glede na to da si 2 leti delala), glede tega pa je moja kolegica psihologinja rekla da imajo vsi ki so nezainteresirani neke vrste motnje, depresijo ali kaj drugega (osebnostne motnje ?) Koliko pa opažam okoli sebe je zelo pogost znak depresije med drugim nezainteresiranost, želja po spanju ... Ker nimaš nekih ciljev in se zato ničesar pošteno ne lotiš. Zelo skromen piskrček lahko tukaj pristavim na žalost, ker kaj več oz. bolj natančno ne bi vedla

[Roza]

Mjaumjau: sem prebrala kaj pomenijo osebnostne motnje in se nažalost v nobeni od njih ne najdem:(.
Mene bolj skrbi, zakaj sem se spremenila iz totalno abiciozne in delavne punce v to , da me kar naenkrat šola ni zanimala več, da sem utrujena itd...mimogrede: doma sem precej aktivna- kuham, čistim, grem tečt...samo šola-tole pa je bolj tako....ma tudi nasploh če kaj delam z veseljem postanem hitro utrujena. Tudi ko sem prišla iz službe sem bila koma mrtva utrujena, čeprav mi ni bilo tako težko delati-sem vestni izpolnjevala svoje naloge . Mene najbolj živcira učenje stvari, ki jih nikoli ne bom potrebovala. Tudi vas to utruja??? Če že na začetku literatur opazim takšne stvari me vse mine...
KO sedaj gledam npr srednješolsko snov, ki sem se jo učila se mi zdi, kot da nisem bila  z glavo pri stvareh, kot da sem živela v nekem drugem svetu...ne vem kako naj to razložim.

[alimali]

Včasih se poleg depresije pojavijo tudi težave v delovanju hormonov v telesu. Najpogosteje pri ženskah je nepravilno delovanje ščitničnega hormona, ki ima lahko za posledico znake podebne depresiji ali anksioznosti. Če je le ta v mejah normale, pa gre ponavadi za stres za katerega ne obstaja posebna tabletka ampak samo delo na sebi. Za nazaj je težko določiti kaj je bilo v tistem času vzrok. Lahko je bilo samo manjše naravnovesje v telesu in se je s časom samo popravilo. So pa še druge žleze v telesu, ki lahko naredijo celo žurko. Mogoče ne bi škodilo, da si daš malo pregledati tudi te zadeve.
LP

[Roza]

Včasih se poleg depresije pojavijo tudi težave v delovanju hormonov v telesu. Najpogosteje pri ženskah je nepravilno delovanje ščitničnega hormona, ki ima lahko za posledico znake podebne depresiji ali anksioznosti. Če je le ta v mejah normale, pa gre ponavadi za stres za katerega ne obstaja posebna tabletka ampak samo delo na sebi. Za nazaj je težko določiti kaj je bilo v tistem času vzrok. Lahko je bilo samo manjše naravnovesje v telesu in se je s časom samo popravilo. So pa še druge žleze v telesu, ki lahko naredijo celo žurko. Mogoče ne bi škodilo, da si daš malo pregledati tudi te zadeve.
LP

Hej hej. Pred menstruacijo-kaka dva dni prej-sem nervozna, žalostna, sita sama sebe, otrdela...nič se mi ne da...se tudi ve kdaj tako počutite? Zdi se mi, da me takrat celo telo boli.

[mjaumjau]

Glede zapisa od alimali: bo že nekaj na tem. Namreč moj psihiater ti najprej, če imaš simptome depresije, naroči da si daj pregledat ščitnične hormone. Če so povišani, je to najverjetneje vzrok depresije in mislim da z nekim posegom na ščitnici se tudi depresija popravi. (Šele če niso povišani, svetuje AD-je.) Če tudi drugi hormoni, ki vplivajo na menstrualni ciklus vplivajo tudi na depresijo, pa žal ne bi vedla... Je pa še ena značilnost ščitničnih hormonov ta, da se njihova količina spreminja CIKLIČNO in to pomeni, da so za tako derpesijo značilna obdobja ko se depresija izboljša in potem je spet huje, skratka nihanja razpoloženja.

Roza: mislim da si lahko vesela da se  ne najdeš v osebnostnih motnjah mislim da je tvoje stanje malo podobno mojemu, le da sem v gimnaziji še izdelovala brez težav, zdaj pa sem na medicini in je snovi toliko, da ne bi mogla obvladati vsega. Zato imam velik ODPOR in občutek da itak ne bom nikoli obvladala ker mi še to kaj se naučim izpuhti iz glave. In sem posledično brez volje za učenje. Vsaj tako je bilo prva leta, potem sem se odločla da nekaj spremenim, predvsem se skušam prepričati da rabim samodisciplino in neko začetno brco v rit  potem pa bo že šlo laže. Tudi jaz bi doma postorila vse, za študentsko delo ni problema, gre samo za odpor do faxa in posledično nezainteresiranost... Običajno pridem domov in počnem vse druge (tudi produktivne) stvari, učenje pa prelagam do poznih večernih ur, potem pa postajam utrujena in preložim na jutri. No zdanje čase se raje premaknem v knjižnico ali pa se učim če sem doma v kuhinji zraven mami, ker mi paše, da nisem med učenjem sama. In je že precej boljše. (prej sem ne samo da se nisem skoncentrirala za več kot en stavek, tud za mizo nisem zdržala več kot pol minute, ker sem toliko raje šla počet KARKOLI). Gre pri tebi mogoče tudi za odpor ? Mogoče rabiš kake določene ukrepe oz. probaš najt načine ki bi ti pomagali skoncentrirat se na snov ? Teh različnih nasvetov se najde ogromno in je zelo odvisno od posameznika, kaj pri kom deluje

[alimali]

http://www.faceforceyoga.com/vsebina/testosteron_bioidenticni

nekaj o hormonih (na levi strani, pri povezavi, imate še progesteron, estrogen...)

lp

[Roza]

O hvala punce, ful ste prijazne:).
Si bom prebrala tole o hormonih.
Mjaumjau....kaj pa ko si šla v knjižnico...koliko časa si zdržala pri knjigi na začetku in koliko sedaj??
LP

[mjaumjau]

Odvisno od dneva, drugače pa ni bilo postopno izboljšanje ampak kar direkten preskok. Če še nisi probala, se ti sigurno splača, pa tud druge lokacije ker res zelo vplivajo

[Poni]

Pa fantki so tudi prijazni na temle forumu, a veš
Vsaj za enega jaz vem.....

          Poni

[nageljček]

V kateri knjižnici se to učite punce,oz. mjaumjau?...pa delaš redno medicino mjau?

Roza, drugače sem pa tudi jaz 4 leta med faksom delala, 2 leti tako polno, da nisem nobenega izpita naredila, 2 leti pa tako zraven faksa. Potem sem pa 2 leti bila še v tujini...no,imam kar zgodovino za sabo. Koliko si pa stara Roza?

[kinto]

....v bistvu to, da ozdraviš pomeni, da je tvoja osebnost porušena na tako drobne koščke, da nimaš pojma kako jih sestaviti. Znova se učiš hoditi, govoriti, opazovati svet okrog sebe, obnašati se, komunicirati z ljudmi, učiti se...ne veš kdo si, kaj hočeš, kam greš, ...

dobro povedano. in zato je depresija v nekem smislu tudi olajšanje. od vseh nepravilnih vzorcev, ki utrujajo in nam jemljejo energijo. ko poči, ni več energije, da bi možgani še naprej tako intenzivno producirali takšne vzorce. postavijo se na stand by. in dejansko te depresija res poneumi kot otroka. ne znaš se več pravilno izražat in komunicirat, zgubiš se oz. ne vidiš več takšne poti, kot si jo videl prej. ampak to ni vedno slabo. v depresiji zgubiš karakter. spremeni se ti pisava. itd., itd.

ampak največja mora je koncentracija. tudi pri meni je bila. sploh če opravljaš delo, kjer je potreben 100% fokus. ampak z uspešnim zdravljenjem se mora izboljšat. 2,5 leti je pri meni rablo, da sem zadovoljen. še vedno pa ni, kot je bilo prej.

[mjaumjau]

V kateri knjižnici se to učite punce,oz. mjaumjau?...pa delaš redno medicino mjau?

CTK je meni najbolj všeč, NUK malo manj ker je bolj "zamorjen" prostor za učenje. Zdaj komaj čakam da se poknem v en park (najraj kodeljevo, zraven kopališča) ali pa v še bolj "divjo" naravo  zime je menda tokrat res konec 
izdelujem pa redno, delam pa samo tolko da je narejen izpit ...