Mona en lep pozdrav. Dobrodošla.
Hja ta naša fizična nemoč, nejevolja, utrujenost in še tele slabe misli o samem sebi,
so ena velika posledica bolezni, ki se imenuje Depresija.
Ah nič sram bit za njo...vsak ima kaj..mi imamo pa Depresijo ali pa anksiozne motnje.
Naše težave so obvladljive in tudi ozdravljive.
Kar nekaj jih pravi, da so jih te težave naredile notranje bogatejše, boljše, srečnejše.
Nekako smo se primorani soočiti sami s seboj pri tovrstnih težavah.
Strokovno pomoč si že našla. To je odlično. Si že na poti....
Tudi AD že jemlješ. Fajn! V polni meri bodo prijeli nekje okoli 5-8 tednov po začetku jemanja.
Upam, da začetni stranski učinki (tudi povečana simptomatika Depresije) niso bili preveč mučni.
Hej trije otroci niso mačji kašelj. HALO!! To je ful naporno, že od prve nosečnosti dalje...si stalno v pogonu...(vem, ker imam sama pa 4 otroke)...sej se ti zdi "normalno" da si skoz vsem na razpolago,
ampak se pol izkaže da ob vsem tem pozabimo na sebe, na čas za svojo sprostitev, smeh, počitek...
Zato poleg zdravljenja z zdravili (ki popravi nastalo kemično neravnovesje snovi v možganih),
je potrebno tudi veliko truda vložit v samega sebe, v to da vidiš kaj te res zadovoljuje, kje si bremzan v življenju, kaj res želiš, kolko se podrejaš, kako kažeš čustva, imaš kake napačne vkoreninjene vedenjske vzorce še iz otroštva itd...ta del lahko opravimo sami ali pa s pomočjo psihoterapevta, skozi pogovore o sebi.
Kmalu boš že boljše...korak za korakom,
smo šli mnogi tukaj čez to in vemo kako je na dnu in vemo, da se da spet
nazaj videti in doživeti smeh, srečo, veselje...
Če imaš doma v družini še podporo, bo zadeva še toliko lažja.
Drži se! Topel objem,
Aslan
