Reci ne.

[jade*shade]

Nekaj ljudi tu ve, da se borim z socijalno fobijo in imam grozen strah pred moškimi.

Nekaj časa nazaj, sem pristala v situaciji ki sem se je najbolj bala. Nekdo v kogar sem imela vsaj nekaj zaupanja (ugotavljam da resnično ne znam presoditi karakterjev) je šel predaleč.Vse skupaj je kazalo na najslabše a se je k sreči po drugi strani končalo le z dotikanjem. Jaz pa v momentu,ko bi mogla reč ne zamrznem. Kot da me ni tam. Stvar se dogaja mene ni tam. Ko je vsega skupaj konec. Preklopim v normalo. Kot robot. Kot,da ni nič. Pa kaj hudiča je narobe z mano? Počutim se grozno,kot bi me kdo zrezal za vse skupaj sem kriva najbrž sama ker ne znam izustit enega NE..vse zardi tega usranega strahu... Tole sem mogla dat vn s sebe, ker me je dobesedno vlekel v hudo tesnobo..ljudje bodo najbrž rekl, da bi mogla zadevo prijavit. Sam mislim,da bom s tem sama seb nardila še večjo škodo.

[Moop]

To se je tudi meni dogajalo in se mi občasno še, ko pride do določenega tipa stresnih situacij. Mislim, da je posledica tega, da se dolga leta naučiš zatirati svoja čustva in reakcije (npr v družini, kjer si pretirano kaznovan za izražanje negativnih čustev) in počasi ti preide to v navado. Tako da v takšnih situacijah, ki ti poženejo adrenalin, preklopiš na avtopilota in te potegne v notranjost, kot obrambni mehanizem.

Za to definitivno nisi ti kriva. Tukaj krivda leži na okolju, ki ti ni pustilo lastnih reakcij in čustev in si iz strahu tako potonila v notranjost.

Pomoje bi bilo dobro, če bi se začela učiti kultivirati prijaznejši odnos do sebe (mindfulness meditacija pri tem pomaga), ker ti to pomaga sčasoma razrešit dosti čustev samoobtoževanja, ki ponavadi grejo s takim počutjem. Kar se pa teh reakcij tiče, meditacija pomaga tudi pri temu, da se naučiš obstajati bolj v sedanjem času od momenta do momenta in tako hitreje opaziš, kaj se dogaja s tabo. Taka reakcija je vsaj pomoje tako kot večina drugih nezdravih navad. Moraš se jih začeti zavedat, poskušat ugotovit, kaj pripelje do njih in v tistem momentu, ko te zagrabi, lahko bolj racionalno reagiraš. Gre počasi, je pa vredno.

Tudi če te še dostikrat prime, ni nič hudega, če temu ne pripišeš avtomatsko nekega katastrofalnega pomena. Če se naučiš na to gledat kot na nekaj, kar je sicer neprijetno, ni pa osebnostna pomanjkljivost, zelo pomaga.

Kar se pa tiče situacije, do katere je prišlo, sama najbolj veš, kaj se je zgodilo. Najbolje, da poskušaš ugotoviti, kaj bi bila naslednja poteza, ki bi tebi najbolj pomagala, da se bolje počutiš. Magari nekoga prijaviš itd. Tukaj res pomaga, da dobiš neko zunanjo perspektivo na to od nekoga, ki mu zaupaš oz. zaupaš njegovi/njeni presoji, ker ti samoobtoževanje lahko precej zamegli pogled na situacijo. Odločiš se pa vseeno na koncu sama.

Aja in potlačevanje čustev tukaj nič kaj ne  pomaga

Tu se da pomagat, samo potrudit se je treba.

[martinka83]

tudi jst sem imela ta problem, kako reci ne. sicer ne v taksni situaciji, ki je zelo stresna. tu res sama ves kaj se je zgodilo, dobro je komu zaupat, da se potem lazje odlocis ali prijavit ali ne. tako kot je bilo napisano, delaj tako da bo tebi lazje.
je pa to kar te skrbi posledica otrostva kjer si se naucila zatret jezo...in najbrz tudi se kako custvo...strah recimo...zdrava jeza ti omogoca postavit mejo, in reci ne. tega tudi jst nisem znala. prav tako sem se soocala s socialno fobijo in sem si poiskala strokovno pomoc. tam sem prisla do vseh teh spoznanj, da sem imela vsa custva potlacena in polno sramu v telesu. nekaterih neprijetnih dogodkov se sploh nisem spomnila. sedaj sem se naucila da lahko kazem jezo, da me je lahko strah, da grem skozi sram, ki se mi pojavi cisto v vsaki situaciji...sram me je bilo recimo sploh pokazat jezo. zdaj se sele zavedam kaj vse se mi je nabralo skozi otrostvo in brez psihoterapevtske pomoci mi tega sigurno ne bi uspelo razresit. mogoce je dobro da se pogovis tudi s strokovnjakom, ker bos prisla do odgovorov, zakaj se ti to dogaja in se naucila izrazat custva. mozno je da se ti to dogaja tudi v drugih situacijah, da ne ves kako postavit mejo, pa se se ne zavedas,...nevem.
in se nekaj sem zelela napisat, jst sm ful delala meditacije, mindfullnes, masaze....saj mi je pomagalo, samo sem ugotovila oz smo prisli do zakljucka da so spomini vseeno ostali zapisani v telesu in moram it skozi vse te obcutke ki sem jih dozivela v preteklosti. oce me je kot dojencka kdaj grobo previl in zaradi tega sem imela probleme v spolnosti, ko se je kar naenkrat pojavil cuden obcutek. zdj mi je sele jasno da je to posledica teh neprimernih dotikov. tako da moj nasvet je, da si poisces strokovno pomoc, ker se ti bo lahko to kasneje na kaksen drug nacin odrazalo. seveda je tvoja odlocitev, je pa v veliko pomoc