NISEM SLABA....

[de.dash]

Moja samozavest je na psu. Kar naprej mislim da me vsi gledajo, da me opravljajo, da se z menoj ubadajo...
Trpim jaz in moj partner in vsi okoli mene, ker sem postala zelo zapletena oseba. Naredila sem veliko napak v življenju in veliko dobrega, po duši sem dobra a zelo zakomplicirana. Potrebujem pomoč. Potrebujem prijatelja. 
Potrebujem neodvisen pogovor. Meša se mi. Nisem srečna. Življenje mi je podarilo dobrega partnerja, zdravega otroka dobro smo situirani...vse ok.
Rada bi dihala, rada plesala, rada živela...
Povsod iščem samo napake in slabosti, nočem delati slabo, ker to sovražim a to delam...Zakaj?? Zakompleksana sem, nesamozavestna, opravljiva, depresivna, tesnobna, nedružabna, ohh in sploh...
Rabim psihiatra?! Mislim da ja, obvezno.
Sem edina, sama?

[Slavka]

De.dash  živjo...Ne nisi slaba, nisi edina in nisi brezupen primer. 

Jaz ti priporočam, da si poiščeš pomoč v obliki psihoterapije, ki ti bo pomagala zloščiti tvoje bisere, ki jih tako vestno mažeš s svojim slabim mnenjem o sebi.

V vsakem od nas se namreč skriva veliko lepega, a morda si odrasla v prepričanju, da si nevredna, zato se ne znaš ceniti, se postaviti zase, se sprejemati...

A vendar lahko vcepljene vzorce razmišljanja spreminjamo v naše dobro...Nikdar ni prepozno in nič še ni izgubljeno.

Sedaj veš, kaj si želiš in kako bi rada živela, zato pojdi pogumno naproti spremembam. 

[petit a]

Kot je povedala že Slavka pred menoj, menim, da bi ti lahko pomagala psihoterapija. Vedi, da delaš nekaj zase že s tem, ko se sprašuješ zakaj si, takšna kot si. Danes so to zgolj vprašanja, jutri morda dobiš odgovore, nekega dne, pa morebiti tudi doživiš kakšno pozitivno spremembo na tem področju. V vsakem primeru je vredno iti na to pot.

[tiranozaver]

Kar naprej mislim da me vsi gledajo, da me opravljajo, da se z menoj ubadajo...

Kdaj si začela tako misliti? Kdaj si opazila, da tako razmišljaš?

[martinca]

Hej  To stanje, ki si ga opisala v upanju, da nisi slaba, je verjetno posledica napacnega obnasanja v tvojo skodo, medtem ko si resnicno mnenje in resnicne obcutke skrivala, ker ti je bilo prvem mestru  ugajati. To si delala zaradi pomanjkanja samozavesti, zaradi cisto cloveske  pretirane zelje po ugajanju. Toda potem pride resnica na dan, psiha se upre z nezazelenimi posledicami, zacne ven tolči, ker ji ni prav to "strinjanje z vsem" in sicer tlce ven v nelagodju, v nezadovoljstvu, v videnju crnega... ZATO KER TI NSI BILA TI, ampak to, kar drugi zelijo. Nisi svoje srece vzela, ampak se obnasala v skladu s pricakovanji drugih in vseh in si to sprejela kot svojo pravo sreco.

Poleg tega da so zahteve zivljenja in okolja bile zate pretezke! In da si pri opravljanju dela morda sama potrebovala pomoc, kakrsno si izkazovala drugim, a si igrala mocno osebo. Nekoc pa se clovke zlomi.. ker je v resnici sibek.  In zdaj se cutis kao "slaba, nevredna,. opravljiva", ja glede tega ne skrbi, zivcna si, zato pa opRAVLJAS, na tak nacin se zenske  "ven cistimo," saj z opravljanjem se ljudje sprostimo, ali ne, zakaj krivda??  Moras se nauciti VZLJIBITI SEBE in biti malo manj stroga do sebe. Pa sebe dati na prvo mesto, ne kot carico, ampak kot do vsega dobrega vredne osebe    Pa v primeru zapletov daj vedno nase  pogledati objektivno s strani tretje osebe : kaj bi si ti mislila o osebi, kakrsna si ti, ce bi jo gledala s perspektive tretje osebe in poznala njena custva? Gotovo bi ji zelela dobro in je ne bi obsojala, verjela bi zanjo, da je vredna in dobra, zagotovo!

Nisi  še za zdravila, zacni takoj hoditi k psihoterapevtki, naj bo zenska. Brez moza.

[Iq_nima_nič_s_tem]

To je vse lepo in prav.
Toda, v čem pa je problem?

[utrujena1]

Nisi  še za zdravila, zacni takoj hoditi k psihoterapevtki, naj bo zenska. Brez moza.

pa kdo si ti, da boš drugim govorila, a so za zdravila ali ne, kam naj grejo in kak naj bo psihoterapevt.

če hočeš pomagat človeku, je prva stvar, da mu ne svetuješ (sploh pa ne ukazuješ), ampak mu pomagaš do željenih odgovorov z vprašanji.

[martinca]

Utrujena .   Ze dalj casa vidim, da me po celem forumu napadas. Vcasih ti potrdim, da imas prav, drugic sem tiho.  Pa se tvojega besa ne da pomiriti in ze spet kaj najdes. Tega prežanja na vsak moj post te nic ni sram. Spoznavam, da je cisto vseeno, kaj napisem : vedno bos kaj nasla in se nato  na nek nacin nahranila z mojim samoopravicevanjem. Tak da predlagam, da ne bo javnega prepira, kjer ta ne paše,  se mi odslej raje deri v ZS,  da ne motima foruma, saj te jaz ne bom simfala, zmenjeno? 

Glede tablet, kar mi Utrujena ocitas,  itak bo vsak psihiater skoraj takoj predpisal antidepresive.  Ampak še lahko izpostavim tezavo, da je zaskrbljujoce to nepoznavanje vzroka take depresije, saj ima avtorica ugodno in urejeno zivljenje, vso ljubeco skrb in oporo domacih in vsak clovek naredi nekaj napak, pa ga zato ne muci samozanicevanje. Iz pisanja ni razbrati hudega stresnega dogodka.  Tablete takoj - to pa vcasih vzrok tezave samo zakrije, da niso prepoznane! Ce ne poznas vzroka, res ne vem.  Bo de.dash sama po pogovoru presodila, vsak ve zase, kaj mu pomaga.

[Gia]

če hočeš pomagat človeku, je prva stvar, da mu ne svetuješ (sploh pa ne ukazuješ), ampak mu pomagaš do željenih odgovorov z vprašanji.

Utrujena, niso vsi obiskovali predavanj na FSD. Vsak pomaga, kot najbolje zna. Kdo pa si ti, da bi obsojala roko, ki je ponudila pomoč na drugačen način, kot bi ga ti? Sicer pa je za pomoč v tej temi prosila De.dash. Naj torej ona presodi, kateri nasvet ji najbolj odgovarja.

[Gia]

Očitno bi moralo pod vsakim našim prispevkom pisati:

To je le moje mnenje. Je rezultat mojega znanja, modrosti in izkušenj. Pred uporabo o tveganju in neželenih učinkih presodi sam.

[de.dash]

Punce...vsaki posebej sem hvalažna za izčrpno mnenje, resnično. Mislila sem, da se ne bo nobena "oglasila" hotela sem samo napisati kaj me teži in pozabiti...

Neimenovana-popolnoma se strinjam z vami, vse kar ste napisali sem 2krat prebrala in se videla v vašem besedilu... kakšna žalost...ampak jaz ne rabim antidepresive, vse se da če se hoče in jaz sem močna, čeprav imam zdaj trenutno slabe mesece, mmm ja, mesece...bom zmogla, vsi zmoremo, samo verjeti moremo, čeprav vem da je težko...bluzim, JA!!

Hmmm, kdaj sem opazila da tako razmišljam? Po nekem tesnem razmerju s prijateljico, ko sva se razšli po dolgih letih prijateljevanja, ker je dobila mnenje, da sem slaba, nesramna, opravljiva,privoščljiva... ... ...ja res sem bila, prav je imela, ampak lahko bi me ustavila, lahko bi mi pomagala, lahko bi se pogovorila z mano, ne pa me obtoževala, me pustila samo kot psa... ...napaka ni samo v meni... Rada bi ji rekla, da tudi ona ni popolna,noben ni!! Mogoče me je ona prignala do mene drugačno, kaj pa vem...

In tako ti lahko ena oseba uniči tvojo samopodobo. Ker ti ni pomagala ampak obrnila hrbet. NI se pogovorila, ni me opozorila...

Ja, lahko da jo krivim za vse, ampak za mene je trenutno ona kriva  vsega!!
Ampak se pa zavedam, da sem napak ravnala, govorila...

Ne, nebom je iskala, klicala in ji to povedala, NE BOM!!!
IN ZATO JE MOJA SAMOPODOBA NA PSU, KER STALNO MISLIM, KOGA BOM SPET PRIZADELA-NEHOTE.
MISLIM, DA SI VSI MISLIJO, KAKŠNA SLABA OSEBA SEM.
MISLIM, DA ME VSI KI ME POGLEDAJO, TAKOJ NAPREJ NESEJO VEST O MENI- AMPAK KAKŠNO VEST NE VEM...NIČ NE VEM. V MOJI GLAVI JE ZMEŠNJAVA. POČUTIM SE UJETA.

POVZETEK VSEGA JE, DA POJMA NIMAM KAJ MI RAZUM HOČE DOPOVEDATI, KAJ SAMA SEBI HOČEM DOPOVEDATI...POJMA NIMAM ZAKAJ ME VSE TO TAKO MATRA....
PUNCE, JAZ POJMA NIMAM KAJ VAM HOČEM POVEDAT...
NE ME OBSOJAT... ...

de.dash

[martinca]

De.dash, mogoce pa ni skrivnosti.  Jaz o tvojem odnosu s prijateljico menim, da ti je ful prevec pomenila, kot prijateljica in na splosno kot clovek. Ko pa je pokazala pravi obraz, kot ga vidis zdaj, pa te je to zlomilo preprosto zato, ker si jo vseskozi videla kot pozitivno in dobro osebo, nikoli pa kot osebe, ki bi te lahko tako prizadela! Na njej si med drugim skozi leta gradila svojo samozavest, ker si pac oseba, katere samopodoa je bistveno odvisna od mnenja tistih, ki ti kar nekaj pomenijo in to je normalno. Pa se je vse skup podrlo, lepo mnenje o njej, podrla pa se je tudi tvoja samopodoba. Tako da zdaj rabis drugo prijateljco in se bos zacelila. Njej pa cimvec povej, kar ji gre. Nista se tako dobro razumeli, kot si si ti mislila, da bi se naj! Ona praiv, da bi ti bi naj bila do nje nesramna, tokrat pa je izgleda ona do tebe bila nesramna! Zdaj pa pac dobro premisli, ali je to prijateljstvo mozno zakrpati ali ne!  Nekak pa se mi zdi, da bi se lahko zgodba ponovila in bi te ona znova prizadela, zato previdno.

[nageljček]

Živjo punce 

Ne vem kako je mogoče, da te teme nisem videla že prej, saj vedno brskam po forumu in ravno v tistih dneh, ko je bilo objavljeno sem se tudi počutila tako zelo slaba oseba...no, ne morem reči sem se, v bistvu se kar konstantno tako počutim, tako da draga de.dash nisi sama 

Meni se je ta občutek v bistvu porodil ene 13 let nazaj in od takrat me ni zapustil. Pojavil se je postopno, ob različnih dejanjih za katere sem sama vedela, da niso najboljša, vendar sem se zanje zelo obtoževala. Razvil se je v parih mesecih do zelo hude oblike in me od takrat ni zapustil. Jaz mislim da pa vzrok za ta občutek sega že dlje v otroštvo, v odnos ki so ga drugi (beri: domači) imeli do mene. Zelo lepo bi mi bilo, če bi se lahko o tem s kom bolj poglobljeno pogovorila...

Ta občutek seveda vpliva tudi na vsakodnevno funkcioniranje. Ne morem se učiti, ker verjamem, da si ne zaslužim uspeha, ker sem preslaba oseba. Ne zaslužim si fanta, ne zaslužim si dobrih prijateljev, ne zaslužim si, da bi me ljudje imeli radi, ne zaslužim si, da bi se drugi lepo obnašali do mene; ker sem slaba se ne smem postaviti zase....in vse to me zelo,zelo žalosti....ne vem pa kako bi lahko premagala ta občutek, da sem slaba oseba...

To se mi res zdi velika težava...

[Poni]

de.dash
nageljček
Nobena od vaju ni slaba oseba. Čisto zares. Jaz to vem. Kratkomalo vem. Ne znam drugače povedat.
Sploh nobena na tem forumu, ki se tako počuti, ni slaba oseba. To so samo občutki. Najbrž iz tega, ker so nas starši "dol zabijali", ali kako se temu reče. Kot ste že tudi drugi ugotovili.


Poni