OBUPAN V ANKSIOZNOSTI

[teo321]

Spoštovani, opisal vam bom težavo, ki me spravlja v obup in vljudno bi prosil za kak pameten nasvet.

Po letih stresnega življenja na delovnem mestu (ki ga sicer obožujem) in po nekaj trenutkih raznih negotovosti glede prihodnosti sem se lani ob tem času soočil s prvimi znaki tesnobnosti. Utrujenost in zbadanje v prsih sta takoj vzbudila veliko pozornosti in obisk pri zdravniku. Po opravljenih vseh raziskavah je bilo ugotovljeno, da sem zdrav kot riba. Diagnoza – stres. Dobil sem nekaj Helexov, ki so situacijo pomirili, nato se je zadeva ponovila. Zbadanje v prsih je bilo že vsakodnevno, to pa je prineslo nove in nove skrbi, kaj je z menoj in jasno – posledično še vedno večjo tesnobnost. Doživel sem tudi en hujši panični napad.

Dobim napotnico za psihiatra, ki mi predpiše zdravilo Asentra. Jemal sem ga celo poletje a zaznal veliko stranskih učinkov, ki niso minili. Grozna diareja in padec libida, zdravilo samo pa mi je sicer precej pomagalo.

Konec poletja zamenjam AD in dobim Wellbutrin 150mg. Istočasno se konča moja 3-letna zveza in vse skupaj me potolče. Preživim hud mesec z Wellbutrinom in Helexi in ga nekako zvozim. Po natanko mesecu dni se moja veza obnovi. Najsrečnejši človek na svetu mislim, da AD-jev ne potrebujem več in z jemanjem prekinem, s tem pa naredim veliko napako.

En mesec mine brez težav, nobene sledi o anksioznosti. Potem pa se postopoma vrača bolečina v prsih, po pogovoru s psihiatrom uveden ponovno Welbutrin, tokrat 300mg. Dobivam občutek, da name slabo vpliva, da mi povečuje anksioznost, kar zasledim tudi v možnih stranskih učinkih. Ker zadeva postane zelo moteča, se vrnem na 150mg. Od takrat naprej sem redno anksiozen, utrujen že po eni uri dela v službi, poleg tega pa me prične spremljati šumenje v ušesih.

Po posvetu s psihiatrom, ta zagotovi, da so učinki prehodni in bodo postopoma izzveneli, moje počutje pa bo vedno bolje. A to se ne zgodi, k večjemu je obratno.

Trenutno je šesti teden drugega dela jemanja Wellbutrina. Utrujenost je enormna, anksioznost se pojavlja redno v popoldanskih urah ali zvečer, to pa nekako obvladam s Helexom. Najbolj pa me skrbi šumenje v ušesih, saj sem nekje prebral, da je ta učinek lahko prisoten do konca življenja, tudi po prenehanju jemanja zdravila.

Psihiater je na dopustu do 10.1., zato me vse skupaj spravlja v obup. Kaj naj storim?

Najraje bi takoj prenehal z jemanjem, a bojim s… kaj potem? Hkrati se zelo bojim, da me bodo vsi stranski učinki spravili ob pamet. Vem, tudi zaradi sekiranja zaradi vsega, kar se dogaja, je moja anksioznost še toliko večja – začaran krog? Zdi se mi namreč, da sem zelo bolan, da me bo ubilo in tako naprej.

Najbolj me skrbi šumenje v ušesih, mi lahko kdo pove, ali je imel podoben učinek in ali je izzvenel? In če ja, kdaj? Je komu zdravilo pustilo trajne posledice?

Kako je z ostalimi učinki? Kaj priporočate? Kako naj prebrodim te praznike? Naj preneham z jemanjem in prihod psihiatra pričakam na Helexih?

Zelo bom hvalažen za vse izkušnje in besede!

[martinca]

Teo, pozdravljen    Skoda da si zaradi anksioznosti sel na ta zdravila. Welbutirn ni primeren za zdravljenje anksioznosti in psihiater, ki ti ga je predpisal, o svoje delu ne ve veliko, ali pa misli, da ti manjka volje, pa ti ga je zato napisal. To je za ljudi s pomanjkanjem moci in motivacije, ne za anksiozne. Na tvojem mestu bi prekinila z Welbutrinom in ga zamenjala za drug antidepresiv. Ampak problem je v tem, da vsak od teh antidepresivov zniza libido lakho na nulo, pa bo spet v vprasanju tvoja zveza.

 Kaj ce bi ti raje razresil stvari na delovnem mestu, da ne bi bil zrtev mobbinga, mogoce je tu vzrok za nastanek tesnobe, pravis da je za tabo vec let stresa na delovnem mestu. Ce bi odstranil vzroke tezav na delovnem mestu tako, da bi spremenil svoje gledanje na odnose z drugimi in si pridobil potrebno samozavest za lazje premagovanje stresa, mogocedanes ne bi pristal na antidepresivu.

Še vedno se lahko upres in zase postavis, pridobis moc za obvladovanje samega sebe v stresni situaicji in za znanje o pravilni komunikaciji, po kateri ne bos vec zrtev. Vecinoma zrtve stresa niso nikdar odreza, nesrmani, dobrovoljni in manipulativni ljudje, ampak taki, ki se ne znajo braniti ali pa taki, ki svojega dela ne obvladajo dosti dobro, ali pa, da od sebe prevec pricakujejo.

Psihoterapija se ukvarja tudi s pomocjo osebi v stresu na delovnem mestu. Naucijo te dolocenih vescin, po katerih se pocutis boljse, varnega in mocnega na raznih preizkusnjah. In ko (ce)  te doleti tesnoba, te naucijo trike, kako jo obvladati, da ne trpis toliko in da prej odide. In se ucis odvracati im delas z njo razumsko, da se neha.

Ti odlocas o vsem, kar se s tabo dogaja, pa ceprav mogoce trenutno v stiski ne verjames, ampak to drzi, da se tudi tesnobni osebi lahko povrne stara gotovost vase in dusevno zdravje nazaj, ampak seveda potem, ko odstrani stresorje iz zivljenja! Ti pa ze ves, kateri so to, ampak moras nantancno razscistiti, kaj tocno, kaj je tisto, kdaj, kdo, kaksen si ti, kaksni so drugi. Za to pa rabis usposobljeno osebo, ki ti bo povedala, kaj je prav in kaj ni prav, kdaj te kaj skrbi upraviceno in kdaj so skrbi nepotrebne, oziroma, ali si morda po naravi prevevelik sekirant, pa bo treba na sebi delat za to, da se to odpravi in da te ne prizadenejo stvari, na katere ne gre vplivati, ne na delovnem mestu ne drugod.

Upam, da ob partnerka s tabo obstala in te bodrila in spostovala, da se bos vrnil nazaj stari Teo, kot si bil, ne pa zivel na zdravilih.

Povecana anksioznost, da se vrneva k zdravilom, je posledica tvoje ukinitve Asentre, ki je zelo mocno zdravilo proti strahu in ucinkovito, kar si tudi sam ugotovil in zacetka jemanja Welbutrina, ki pri vseh ljude poveca kao voljo do zivljenja, toda anksioznim pa poveca simptime anksioznosti!  Psihiater ki tega ne ve, naj pusti delo.

Zato ne bo nic hudega, ce z Welbutrinom priekines ; psihiater je odgovoren za tvoje uzdravljenje, vendar se je s tem dolgim dopustom do 30.1., svoji odgovornosti za tvojde pocutje ocitno odpovedal, ceprav ve, da bolniki  trpijo.

V tem obdobju lahko vzames kaksen helex, ampak po izkusnjah jemanje helexa med hudo tesnobo povzroci scasoma povrnjeno poslabsanje in je treba za boljsi ucinek pojesti vedno vec helexa! (isto zdravilo kot xanax). Ce ne gre drugace, pac helex, ampak komur predpisejo helex, ki bi se ga naj praviloma jemalo le v casu kratkega stresa, ne pa anksiozne bolezni, ta je na poti na antidepresiv.

Ce pa bi se zdaj lotil intenzivne psihopterapije te dni, pa bi hitreje ozdravel. Izkusnje kazejo, da ozdravijo tisti ljudje, ki so se odlocili za kombinacijo psiholoske strokovne pomoci (specializirane psihoterapevte za anksioznost) in tablete, vendar, vsake tablete niso za vsakega cloveka. Sama pa sem panicno motnjo kar sama premagovala 3 leta in zmagala. Vendar še imam vedno tezave, za katere pa vidim, spadajo k moji osebnosti in da se to ne da spremeniti.

[teo321]

Najlepša hvala za odgovor.

Naj povem, da sem na odgovornem delovnem mestu in ne doživljam mobbinga (tudi ga ne izvajam  ). Kljub temu, da gre podjetju dobro, je dela veliko, odgovornosti prav tako. Stres se je kopičil skozi leta, vmes pa še mnoge osebne stiske in negotovosti.

Ne morem trditi, da me trenutno kaj posebej skrbi. Razen zdravja, v smislu telesnih simptomov, ki so posledica anksioznosti. To me pa neprestano bega, kljub temu, da veliko berem, da sem seznanjen z vsem, kar se dotika tesnobe. Vseeno me v podzavesti ves čas preganja nek strah, kaj se dogaja z menoj, zakaj me špika v prsih, zakaj mi šumi v glavi, ali bom kdaj spet lahko zaživel in tako naprej. Strah nečim, česar ni, torej.

Po naravi sem perfekcionist, zelo natančen in dosleden, to me včasih tepe. A minulo dogajanje me je pripeljalo do te mere, da sem se umiril, si vzel čas zase in svoj perfekcionizem bistveno omejil.

Naj omenim, da v času moje anksioznosti zaspim brez problema, v trenutkih, ki me sproščajo (izlet, druženje...) pa funkcioniram normalno, takrat tudi nimam nobenih težav, ki se jih povezuje s tesnobo. Takrat se mi zdi, da sem stari človek. Težave običajno nastanejo čez dan, v službi, pa nato zvečer, ko imam več časa, da se "pogovorim sam s seboj", torej takrat več razmišljam, kljub temu, da se tem stvarem skušam izogibati. Vsak minimalni telesni znak, me dodatno razburi.

Trenutna skrb je, kaj mi je povzročil Wellbutrin in kako se bom iz tega izvlekel. Ter seveda, kako bom preživel praznike.

Naj še povem, da sem se pričel telesno udejstvovati, pravzaprav prvič v življenju. Fitnes 4x tedensko mi pomaga, a za omejeni čas. Pomaga mi tudi družba, kjer lahko odmislim vsakodnevne skrbi, a žal je 24ur na dan živeti daleč od vsega, težko in nemogoče. Zagotovo k vsemu skupaj prispeva tudi neugodni letni čas, ki sem ga že v preteklosti težko prenašal 

A mi lahko poveste, če dejansko obstaja AD, ki ne bi imel za stranski učinek upad libida, vsaj ne tako občutnega? Tega me je najbolj strah, ob naslednji menjavi zdravila. Ima kdo kakšne izkušnje?

Pa še to: je tukaj kak (bivši) uporabnik Wellbutrina? Kako je prenesel stranski učinek tinitusa (šumenja v ušesih)? Je s časoma izzvenel, ali je obsojen na ta učinek do konca življenja? To vprašanje me trenutno najbolj obremenjuje.

A Wellbutrin dejansko pospeši anksioznost? Nisem strokovnjak, a meni se zdi, da je vse skupaj le še dodatno potenciral, saj se veliko slabše počutim, kot pred jemanjem tega zdravila.

Sicer sem z jemanjem Wellbutrina prenehal že v ponedeljek, kaj bo sledilo, pa ne vem 

Še enkrat hvala za besede.

[trzinka]

teo, pozdravljen


Stres naredi svoje , na nas pa je , da naredimo korenite spremembe v življenju...Kako , se vedno sprašujemo?
Tudi mene je doletela podobna situacija pred štirimi leti in ves ta čas sem bila pod stresom v takšnih ali drugačnih okoliščinah. Naj te opogumim, da se ne boj AD ja, predvsem pa ga je potrebno začeti jemati postopoma, kar pomeni, da se tudi količinsko zvišuje iz tedna v teden, npr. začneš s četrtinko in tako naprej. Ti si verjetno že na višji dozi. Ob hudih stranskih učinkih ti priporočam jemanje pomirjevala, dokler AD v celoti ne prime. Lahko traja tudi do 8 tednov. Ne boj se , samo vztrajaj kljub izredno slabemu počutju ( stranski učinki pojačajo simptome). Sama sem dala skozi vse stranske učinke in preživela. Jemanje AD naj bo redno in naj traja najmanj 8 mesecev, toplo priporočam, hkrati pa ti svetujem, da si poiščeš dobrega psihoterapevta in daš skozi Kognitivno vedenjsko terapijo. Posveti se sebi in svojemu življenju! Opozorila bi te samo, da jih ne nehaj jemati na svojo roko in nenadoma, ker imaš lahko še hujše stranske učinke. Odločitev je sicer tvoja...če se odločiš za to, prenehaj postopoma, četrtinko po četrtinko vsak naslednji teden. Ampak , če si že začel, je dobro vztrajati  uspeha drugače ne bo, žal.
Kar se tiče libida je pa takole. Tudi sama sem imela težave in to 6 mesecev, dokler nisem na podstrešju določenih stvari "pošlihtala" in se sprostila. Če imaš partnerko, ki ti stoji ob strani, bo tvoje težave razumela in spoštovala tebe kot osebo še naprej. Baje pa da obstajajo ADji , ki vplivajo na to. Več bo verjetno vedel psihiater.
Preobremenjenost in prekurjenost nas lahko uničijo. Dojeti, kaj se z nami dogaja je izredno težko in proces t.i. zdravljenja naše psihe lahko traja in se ne spremeni kar čez noč. Nabavi si CD globinskega sproščanja, vzemi si čas zase in vsaj kakšno urco na dan pojdi hodit v naravo, nabavi si kakšne knjige na  temo v zvezi z našimi težavami, druži se in uživaj življenje maksimalno. Vem, lahko je govoriti, vendar govorim iz lastnih izkušenj...Bila sem v samem podnju, anksioznost me je povlekla v depresijo, vendar danes lahko rečem, da sem se iz težav uspešno izvlekla, kar pa ne pomeni, da me nikoli več ne bo doletelo. Vseskozi moramo skrbeti zase, za svoje počutje , se imeti radi...Spoznanje o teh stvareh
pride , ampak , zelo počasi

[teo321]

Pozdravljena Trzinka, hvala za odgovor.

Problem je v tem, da sploh ne vem, ali je Wellbutrin pravilno predpisan za mojo anksioznost. Kot sem zapisal, sem ga jemal en mesec, nato po enomesečnem premoru sedaj že sedmi teden in stanje se mi zdi ob jemanju tega zdravila vse slabše. Poleg pretirane in vsak dan bolj izrazite anksioznosti (kar je navedeno kot glavni stranski učinek tega zdravila), se pojavlja tudi grozna utrujenost in že omenjeno šumenje v ušesih, ki me spravlja ob pamet. Sploh po tem, ko sem izvedel, da naj bi ta učinek ostal za celo življenje?

Da moram marsikaj pri sebi spremeniti, se zavedam in veliko tega skušam upoštevati. Spremenil sem življenjski slog, se prvič pričel ukvarjati s športom (redno) in podobno. Zavedam pa se, da me čaka še dolga pot.

Kar se tiče AD, nisem vedel, kakšno je pravilno ravnanje, saj me ti stranski učinki spravljajo ob pamet, saj so vse bolj izraziti. Sem na minimalni dozi 150mg (tablet se ne sme prepoloviti, piše v navodilih, pa tudi zdravnica mi je tako svetovala). Ko sem vmes poskusil preiti na 300mg, me je zdravilo kmalu "ubilo", tako zanič sem se počutil.

Težava je, ker do 6.1. moje zdravnice ni v službi, je nedosegljiva, jaz pa menjati AD-ja trenutno ne morem, tudi pridobiti strokovnega nasveta, ne morem. Ob zadnjem obisku mi je svetovala, naj z jemanjem vztrajam, a bolj kot spremljam odzive na različnih koncih, bolj se mi zdi, da si z jemanjem Wellbutrina ob moji anksioznosti, to anksioznost samo še povečujem.

Zato prosim na tem mestu za izkušnje in mnenje ostalih.

Hvala.

[trzinka]

Leo, potem pa kar stopi na polikliniko v Ljubljani (če si od tu) na drugo nadstropje-psihiatrija. Delajo vsak dan do 15ih in povej, da je nujno, da se izredno slabo počutiš. Vzamejo brez napotnice 
Pogovoril se boš z dežurnim psihiatrom in ti bo predpisal drug AD. Ja, napaka je bila, ker si po enem mesecu prekinil in zopet začel, ma ne obremenjuj se zdaj zaradi tega. Jaz osebno jemljem Citalon 20 mg in sem izredno zadovoljna. Ker sem imela tudi sama podobne znake tesnobe, anksioznosti , poleg tega še panične napade in panično motnjo in še depresijo posledično. Povprašaj psihiatra o tem ADju. Družinski prijatelj ga je tudi imel in bil izredno zadovoljen. Mi ti žal ne moremo svetovati kateri AD je primeren zate, ker so diagnoze različne, organizmi različni, vsak drugače odreagira na njih in vsak jih drugače prenaša...Vsi govorimo samo iz lastnih izkušenj 

[martinca]

Teo, tega kar imas zdaj, ti ni naredil Weubutrin (predpisan ponavadi pri pomanjkanju motivacije in energije), pac pa ukinitev Asentre    Ce si bil na njej, bos pac na njej, ce bos rabil, prijela ti je, brez nje pa je huje kot prej. Lahko pa tudi zdaj pretrpis to krizo.....  In v 3 mesecih bi nekako moral bit izven hudega! In ta padec se po tem casu ne bo vec vrnil, ce ne gres vec na AD . (in spet dol in gor in nazaj, odvisno od vpliva na partnerstvo). Ce prebolis to stanje zdaj, bos imel samo stres in napetost kot nekoc spet nazaj, drugega ne. Razen ce bi kdaj bil  v velikih stiskah, ampak saj zdaj ze ves tocno kaj te mori, cemu se torej ogibati! Naredil pa bos po lastni odlocitvi , seveda glede na nasvet zdravnika. Ampak odlocitve so še vedno tvoje in nisi nic prisiljen.  O ukinitvi antidepresivov pa si lahko na tem forumu preberes zelo veliko. (ni kriv vsega Welbi, ampak ukinitev prvega, kdor je sel s Ciprlaex ana Welbutrin, je isto dozivel hud padec)

[kinto]

Po posvetu s psihiatrom, ta zagotovi, da so učinki prehodni in bodo postopoma izzveneli, moje počutje pa bo vedno bolje. A to se ne zgodi, k večjemu je obratno.

Bom kar po točkah: 

1. Psihiater nima pojma. Posluši sebe. Vedno posluši sebe pri reakciji na zdravila. Če se stranki učinki ne zmanjšujejo, naj on lapa kolikor hoče o prehodnosti, ti z zadevo prenehaj (seveda postopoma).

2. Jaz sem probal 3 različne ad in 1 ap. Na ap-ju je bilo sranje, ampak nič v primerjavi z wellbutrinom. Daleč najslabša zadeva. To je ad, ki ga lahko je samostojno izključno oseba brez kakršnihkoli simptomov anksioznosti, saj POVEČUJE anksioznost. Jaz ko sem jedel 150 mg, sem bil malo bolj anksiozne, ko sem jedel 300 mg in se je še poslabšalo, sem nemudoma prekinil.

3. Moj psiho pravi, da je bil wellbutrin samo modna muha. Bolj se ne bi mogel strinjati z njim.

4. Asentra: sam jem asentro in mi je zelo pomagala. Ampak nočem rečt, da jo moraš sedaj tudi ti (čeprav smo mi kapitani iz ladje zoloft res dbest, ane onix  ). Pomagala ti je, samo driska in orgazem te daje. Poznamo to. Koliko časa si jo jedel? Je blo vsaj 2 meseca? Meni sta tudi ta dva stranska učinka delala največ preglavic. In ker sem pogosto višal, potem vsakič jovo na novo jao.. Bil sem pravi impotentni driskač. Samo se je splačalo vztrajat.

5. Če ti je pomagal ssri, samo te je motil nek stranski učinek, potem maš recept kaj ti pomaga. In to definitivno ni amfetamin od wellbija, ki nima veze s serotoninom. Če ti je psihiater predlagal menjavo, bi bilo to treba znotraj iste skupine, torej cipralex, paroxat, prozac, itd.. morda bi bila razlika že samo z originatorjem asentre, torej zoloft.

6. Dobra kombinacija je tudi ssri + wellbo, torej 150 mg wellbija in recimo asentra zraven. Defintivno ti bo izboljšal problem doživljanja orgazma, kar se pa driske tiče, pa ne bi vedel. Jaz bi na tvojem mestu vprašal psihota, če mi lahko doda nazaj asentro in bi probal oboje. Če po 1 - 1,5 mesecu ne bi bilo bolje, bi umaknil oba in probal drug ad.

Lp

[teo321]

Asentro sem prenehal jemati konec avgusta, od takrat so minili že štirje meseci. Vmes je bilo počutje že skoraj ok, vsekakor pa veliko bolje kot sedaj, ko jemljem Wellbutrin.

Teo, tega kar imas zdaj, ti ni naredil Weubutrin (predpisan ponavadi pri pomanjkanju motivacije in energije), pac pa ukinitev Asentre    Ce si bil na njej, bos pac na njej, ce bos rabil, prijela ti je, brez nje pa je huje kot prej. Lahko pa tudi zdaj pretrpis to krizo.....  In v 3 mesecih bi nekako moral bit izven hudega! In ta padec se po tem casu ne bo vec vrnil, ce ne gres vec na AD . (in spet dol in gor in nazaj, odvisno od vpliva na partnerstvo). Ce prebolis to stanje zdaj, bos imel samo stres in napetost kot nekoc spet nazaj, drugega ne. Razen ce bi kdaj bil  v velikih stiskah, ampak saj zdaj ze ves tocno kaj te mori, cemu se torej ogibati! Naredil pa bos po lastni odlocitvi , seveda glede na nasvet zdravnika. Ampak odlocitve so še vedno tvoje in nisi nic prisiljen.  O ukinitvi antidepresivov pa si lahko na tem forumu preberes zelo veliko. (ni kriv vsega Welbi, ampak ukinitev prvega, kdor je sel s Ciprlaex ana Welbutrin, je isto dozivel hud padec)

[teo321]

Hvala za odgovor tudi tebi.

4. Asentro sem jedel 5 mesecev, stranski učinki so bili prisotni po dveh mesecih jemanja, ko smo tudi višali dozo. Od prenehanja jemanja Asentre je že 4 mesece, medtem je bilo počutje že boljše, vsekakor pa veliko boljše kot sedaj, ko Welbutrin jemljem že več tednov.

Ustrašil sem se, ker so na mi na tem forumu napisali, da je več kot 4 tedne neprekinjene driske razlog za veliko skrb in naj z jemanjem preneham. Po dveh mesecih hudih stranskih učinkov mi je psih predlagala menjavo z Wellbutrinom, po katerem pa je težko živeti.

Po posvetu s psihiatrom, ta zagotovi, da so učinki prehodni in bodo postopoma izzveneli, moje počutje pa bo vedno bolje. A to se ne zgodi, k večjemu je obratno.

Bom kar po točkah: 

1. Psihiater nima pojma. Posluši sebe. Vedno posluši sebe pri reakciji na zdravila. Če se stranki učinki ne zmanjšujejo, naj on lapa kolikor hoče o prehodnosti, ti z zadevo prenehaj (seveda postopoma).

2. Jaz sem probal 3 različne ad in 1 ap. Na ap-ju je bilo sranje, ampak nič v primerjavi z wellbutrinom. Daleč najslabša zadeva. To je ad, ki ga lahko je samostojno izključno oseba brez kakršnihkoli simptomov anksioznosti, saj POVEČUJE anksioznost. Jaz ko sem jedel 150 mg, sem bil malo bolj anksiozne, ko sem jedel 300 mg in se je še poslabšalo, sem nemudoma prekinil.

3. Moj psiho pravi, da je bil wellbutrin samo modna muha. Bolj se ne bi mogel strinjati z njim.

4. Asentra: sam jem asentro in mi je zelo pomagala. Ampak nočem rečt, da jo moraš sedaj tudi ti (čeprav smo mi kapitani iz ladje zoloft res dbest, ane onix  ). Pomagala ti je, samo driska in orgazem te daje. Poznamo to. Koliko časa si jo jedel? Je blo vsaj 2 meseca? Meni sta tudi ta dva stranska učinka delala največ preglavic. In ker sem pogosto višal, potem vsakič jovo na novo jao.. Bil sem pravi impotentni driskač. Samo se je splačalo vztrajat.

5. Če ti je pomagal ssri, samo te je motil nek stranski učinek, potem maš recept kaj ti pomaga. In to definitivno ni amfetamin od wellbija, ki nima veze s serotoninom. Če ti je psihiater predlagal menjavo, bi bilo to treba znotraj iste skupine, torej cipralex, paroxat, prozac, itd.. morda bi bila razlika že samo z originatorjem asentre, torej zoloft.

6. Dobra kombinacija je tudi ssri + wellbo, torej 150 mg wellbija in recimo asentra zraven. Defintivno ti bo izboljšal problem doživljanja orgazma, kar se pa driske tiče, pa ne bi vedel. Jaz bi na tvojem mestu vprašal psihota, če mi lahko doda nazaj asentro in bi probal oboje. Če po 1 - 1,5 mesecu ne bi bilo bolje, bi umaknil oba in probal drug ad.

Lp

[teo321]

Seveda pa sedaj nisem popolnoma brez skrbi. Zagotovo k večji anksioznosti "pripomorejo" tudi vse skrbi okrog stranskih učinkov, ki so res hudi (povečana anksioznost, huda utrujenost, zaspanost, šumenje v ušesih, zbadanje v prsih...). Vsaka telesna sprememba povzroči dodatno paniko in skrb. Tako sem ujet v strahu in iz tega ni izhoda.

[trzinka]

Seveda pa sedaj nisem popolnoma brez skrbi. Zagotovo k večji anksioznosti "pripomorejo" tudi vse skrbi okrog stranskih učinkov, ki so res hudi (povečana anksioznost, huda utrujenost, zaspanost, šumenje v ušesih, zbadanje v prsih...). Vsaka telesna sprememba povzroči dodatno paniko in skrb. Tako sem ujet v strahu in iz tega ni izhoda.

seveda je izhod, vedno je izhod, samo da ga ti ta trenutek ne vidiš 

Ja, res je, vsak dodatni simptom poveča anksioznost in paniko...Strah pa nas uničuje, čeprav smo fizično popolnoma zdravi, ampak to dojet v taki situaciji je težko, te popolnoma razumem..

Mislim, da imata predhodnika drugačno diagnozo kot ti..ker anksioznosti je več vrst, depresij tudi, na splošno psihičnih motenj je malo morje....Vsekakor je vsak individum zase na vseh področjih, pa tudi pri boleznih in čeprav dosti psihiatrov kiksne pri ADjih, pa so vsekakor šolani in specializirani za dajanje diagnoze in predpisovanje zdravil. Enkrat sem ti že napisala, pa bom ponovila, da ti svetujem kognitivno vedenjsko terapijo s psihoterapevtom ob sočasnem jemanju ADja. Upam, da ti bo tokrat predpisal psihiater takega, ki ti odgovarja.

Kar pogumno

[martinca]

Ha ha Kinto, vesela sem, da si kaj to povedal  iz izkusenj, ki jih potrjujejo  tudi izkusnje drugih

Teo, samo nekaj. Trzinka ima prav  :  Eni to ze vemo, ceprav ujeti v neke druge tezave. Toda to pa drzi glede ankse 100%  :

seveda je izhod, vedno je izhod, samo da ga ti ta trenutek ne vidiš 

[dusica]

Teo,

takšen primer kot je tvoj, jih je dandanes ogromno, morda,,vsak tretji, tako da..najprej, se zavedaj, da nisi sam in da boš našel pomoč/pravi nasvet!

Ob tvoji zgpdbi bi zaključila takole: stres, konec zveze, sprejetje anksioznosti, zamenjava zdravil...vse to te je dodobra izčrpalo in sedaj je napočil čas, da obrneš nov list v svojem življenju! Moje mnenje: obožuješ delo ali očitno, v nečem pretiravaš, tako da si dolgoročno "pregorel" in sedaj te organizem opozarja na počitek in predvsem ZMERNOST V DELU...ne pozabi na svoje ostale potrebe! Drugo kot drugo: psihiater naj ti iskreno pove njegov pogled na tvoje zdravstveno stanje, sicer mislim, da ti bo boljši svetovalec kakšen psiholog ali psihoterapevt..ki bo spremljal tvoje življenje, doživljanje, sprejemanje...vsakdana...razumeš? Ni vse in samo v kemiji...treba SI JE PRISLUHNIT in se ljubit!

Konec ene zgodbe je priložnost za začetek druge zgodbe in tako gre življenje naprej: najprej, si vzemi čas zase in da pozabiš preteklo vezo, nato počakaj, da si zbistriš misli in spoznaš kaj/koga želiš..nato počasi sledi svojim sanjam...

SREČNO!


                                                         Dušica

[martinka83]

Zivjo,

sama hodim v psihoterapijo ze dobra tri leta. za psihoterapijo sem se odlocila zaradi znakov socialne fobije, zaprta sem bila, vase, tiha v druzbi....sem magistra farmacije in mi je znano kako zdravniki pisejo zdravila, prevec. takoj, ko se pojavi anksioznost, uvedejo zdravilo. po mojem mnenju je to velika napaka, ker tesnoba, ki jo cutis pomeni, da ti telo nekaj sporoca. ugotovit moras, kaj, katero custvo je za tem....pri tem ti lahko zelo pomaga psihoterapija....meni osebno psihodinamska, kjer delas s telesom.

tri leta sem hodila na kognitivno vedenjsko, edmr, kar mi je koristilo da sem postala bolj samozavestna, se znala postavit zase, tudi v sluzbi, kjer sem cutila prej neizmeren strah pred sodelavci, sefi....
vseeno se mi je kasneje zacela pojavljati tesnoba v prsih...prisla sem do tega da kljub vseemu vedenju, da vem zakaj je prislo do tega, da sem razumela vedenje, ga spremenila, odreagirala drugace...se vedno nisem vedela kaj dejansko cutim...pojavljati se mi je zacela tesnoba v prsih. odlocila sem se za menjavo psihoterapevtke in sicer sem sla v psihodinamsko terapijo, kjer so bili ze po prvem mesecu vidni rezultati. razlog je bil ta, da sem na tej terapiji res zacela cutit jezo, zalost, sram, ki sem ga se vedno imela v telesu. prej sem se postavila zase, ampak nisem res mogla zacutit jeze. in pri meni je bila tesnoba in panicni napadi ravno to, da sem potlacila jezo, ko bi jo morala zacutit in izrazit.

Zelim povedat, glede na to kar sem sama ugotovila skozi terapijo, da so t.i anksioznostne motnje, tesnoba,...nekaj kar ne smes prezreti, na ta nacin ti telo nekaj sporoca. poleg tega z antidepresivi in anksiolitiki zavres custva. helex in podobna zdravila so zelo mocna in res mislim, da jih tudi psihiatri preveckrat predpisujejo. tudi meni je zelela zdravnica dat ad, ko so se mi te tesnobe zacele pojavljat, samo sem takoj zavrnila. Moja mama jih jemlje in cez leta postanes otopel. Dobro v nekaterih primerih so potrebna, mislim pa da so resitve v psihoterapevtskem pristopu in predvsem delo s custvi in telesom.

psihiatrija je studij na medicini in veliko psihiatrov se preveckrat in prehitro zateka v pomoc k zdravilom. nauceni so za kaksne znake in bolezni dat katero zdravilo. ampak zdravilo res potlaci custva in dolgorocno to ni resitev, ker dejansko nikoli ne zazivis. bistvo zivljenja pa je, da se znas soocat s stresom in res ugotovis kaj si resnicno zelis in te veseli.

[julija30]

martinka83 , jaz sem pa tako strinjam s teboj in z vsem napisanim da se bolj ne bi mogla.