Moje misli

[IRIS]

Zanima me,ce ima kdo podobno tezavo kot jaz,da se skoraj vsak dan srecujem z mislimi,kaj razmisljajo drugi,zakaj so sprosceni.Sama velikokrat med pogovorom nisem skoncentrirana,ker se obremenjujem kaj bom rekla,ali bom kaj narobe povedala.Velikokrat pa se tudi sprasujem in se v to poglabljam zakaj so drugi tako srecni,sama pa se obremenjujem s svojo depresijo in panicno motnjo.Lp

[Putka]

Ojla IRIS,

ja jaz imam podobno težavo kar se tiče misli in se z njimi precej ubadam zadnjih 14 dni. Ravno tako kot ti premišljujem vse mogoče in delam vse možne scenarije. Tudi, ko drugi govorijo se včasih zalotim, da jih opazujem kako so sproščeni, no sej jaz sem tudi, če me ne zagrabi "stanje". In kadar me zagrabi, se bojim govoriti, ker se mi zdi, da bom povedala kakšno nepovezano budalaštino. In se ob tem poslušam, ko govorim in je še hujše. Pa se nikdar ne zgodi, da bi povedala "kr neki". Še vedno je bilo vse smiselno in povezano in v skladu z mojim realnim razmišljanjem. Samo občutek je tak, zakaj pa pride do tega pa še sama nevem? Vem, da se ji generalno reče anksioznost, ampak točno zakaj se nam zdi, da ne bomo sposobno dojemati ali tvoriti smiselne stavke itd. pa nevem. Jaz se bom spet zgovarjala na kemijo v možganih.

Ampak ja res? Ubistvu me zanima zakaj so točno taki simptomi kot so? Zakaj ni pri anksi npr. pristoten samo strah in tesnoba, ampak pride do toliko nekih simptomov, ki so nam res nejasni? Ni čudno, da se vsak dan vprašam, če ne bom kmal že res orng fiju-fiju.

[Koki]

Putka, ali jemlješ kakšne AD-je?

[Putka]

že stotič : ne.

[IRIS]

Jaz pa jih jemljem.Cipralex in obcasno pomirjevalo Lexaurin.

[Putka]

Ma evo še ena potrditev, da tablete ne delajo čudežev. Kaj naj jih jemljem, če ste pa tisti, ki jih na podobnem? Upam, da nisem koga užalila a res opažam, da imate podobne simptome kot jaz, ki sem brez . Sej pravim...toliko simptomov se mi je izmenjalo (sem brala, da je to baje dobro ), da je edina stvar, ki me mede ali se bo kmalu prenehalo, se bodo vsi simptomi imzenjali in potem poniknili ali bom šla globje?

IRIS kako dolgo jih pa že jemlješ?

[IRIS]

Putka
Jemljem jih od junija letos.Povem pa ti,da se je zacelo splosno pocutje izboljsevati sele zdaj po treh mesecih.

[Putka]

Ja kakšni so bili pa prej simptomi?

[IRIS]

Kar hudi.Prvič sem napad panike in straha dobila v službi (noro bitje srca,potenje,vrtoglavice,tresenje...)
Kasneje sem bila z vsakim dnem slabša.Vsak dan jokala,brez volje,brez vsakršnega zanimanja...Kot pravim je sedaj nekoliko boljše ampak še vse včasih prisotno.

[Putka]

Aha, torej tako nekako kot jaz.

Ja zgleda je treba dat še te misli skozi.
IRIS jaz upam na najboljše. 

[fajgel]

 še ena sptrpinka... pa pride pa mine....
večno neodgovorjeno vprašanje kaj si mislijo o meni, kako to da so drugi srečni jaz pa ne...
Povem ti da, da bo prišel dan, ko te to ne bo morilo, kar tak na vsem lepem..... ko pa se boš zalotiš, da te to duši, si reci naj gre vstran, pa še nekaj, za vse tiste ki misliš da so srečni, je to samo tvoje mišlenje, tudi oni so navznoter ranljivi, jim ne gre vse po maslu....
.. sem na AD in še kakšen pribolšek imam...
drži se
lp

[pupika]

Iris, zadeve večkrat niso takšne kot so videti navzven.
Mnogo ljudi na zunaj deluje srečno, samozavestno..v sebi pa prav tako doživljajo strahove, in tesnobo.
V eni knjigi sem prebrala, da vedno z zavistjo opazujemo ljudi na drugem bregu reke, saj se nam zdijo zadovoljni in srečni. Ne vemo pa, da tudi ljudje z drugega brega reke z istimi mislimi gledajo nas.

Sicer pa. Ko sem te videla mi nisi delovala depresivno, prestrašeno...ampak prijetna mlada ženska.

[IRIS]

Putka tebe očudujem,da težave premaguješ brez zdravil,puppika tebi pa hvala za takšno mišljenje o meni.Prav tako pa ti želim povedati,kar sem ti že zadnjič,da si zame zelo pozitivna,hrabra in zelo,zelo v redu ženska.