Nemesses pozdravček

No, če so na pregledu zdravniki ugotovili, da je fizično s tabo vse ok, potem jim kar verjemi, da te muči anksioznost s panično motnjo.
Pri paničnem napadu imamo namreč takšne simptome, da dobimo občutek, da so nam štete ure življenja, da se nam bo zmešalo, da bomo padli v nezavest, prične nam mravljinčiti telo, nas oblivati vročina...in še bi lahko naštevala. In ker nam povzroča toliko različnih slabih občutkov, si kaj kmalu razvijemo scenarij, kaj vse je z nami narobe.
Tudi jaz sem že razmišljala kaj vse je (fizično) narobe z mano, a sem na koncu vedno ugotovila, da me muči "zgolj" psiha.

Res je, da je panični napad izredno grozno doživetje, vendar zaradi njega
ne umremo, ne izgubimo razuma in nadzora nad sabo in ne pademo v nezavest 
Če hodiš k psihiatru, potem si prvi korak k izboljšanju že storila. Praviš, da ti je dal nekaj napotkov, veliko pa lahko najdeš tudi na naših straneh, saj je podobnih zgodb kar nekaj.
Obstajajo tudi spletna orodja, s katerimi si lahko pomagaš pri premagovanju in tudi pri razumevanju anksioznosti:
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=855&Itemid=83http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=860&Itemid=84http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=899&Itemid=84Sem pa mnenja, da te telo s paničnimi napadi opozarja na nekaj...kot rdeča alarmna lučka, ki nam pove, da je potrebno npr. avto odpeljat k serviserju.
Morda se je v tvojem življenju nabralo preveč stresa, morda so v tebi potlačena čustva, neizraženost, zatiranje...Morda se soočaš s spremembami, prevelikimi zahtevami okolice in morda celo do same sebe, kar je značilnost perfekcionistov....?
Malce pobrskaj po sebi in morda začutiš, kaj je tisto, ki te je prignalo do "alarma". In če ne želiš jemati antidepresivov, se lahko naročiš tudi na psihoterapijo, ter s pomočjo pogovorov počasi spreminjaš sebe in tiste "škodljive" vzorce, ki jih nosiš v sebi.
Vsekakor nas je veliko, ki smo hodili po "tvoji" poti...vendar ne v "tvojih čevljih". To je tvoja zgodba in takšna bo tudi tvoja rešitev, lahko pa ti svetujemo in pomagamo iz lastnih izkušenj...
Želim ti, da bo tvoje počutje kmalu postalo spet dobro
