Partnerjeva čustvena hladnost

[MayaMaya]

Pozdravljeni!

Moj fant se je v zgodnjem otroštvu srečal s precej travmatičnimi izkušnjami: nasilni oče, ki je pretepal mater in otroke, mati je z otroci zbežala, otroke so ji zatem odvzeli in dali v rejništvo. Pred menoj že nekaj neuspelih zvez-po njegovem mnenju so za razhod bila kriva dekleta.

Fant je v osnovi priden, delaven in pošten, ne pije, ne kadi-za zunanjega opazovalca idealen moški. Za zvezo z mano se je odločil on, celo forsiral je, da sva uradno postala par. Na začetku je bil prijazen, ustrežljiv, sicer nekoliko čustveno zadržan-brez čustvene vznesenosti, metuljčkov v trebuhu...ki so tako značilni za svežo zaljubljenost. Vse zelo racionalno.

Potem se je začelo z opazkami o mojemu videzu, mojemu "neprimernemu" obnašanju in izražanju-v smislu, da nič ne vem, ne znam, ne naredim več prav...(Sama sebe vidim kot marljivo, delavno, še kar uspešno, prijazno dekle prijetnega videza. Rada se potrudim za ljudi, ki jih imam rada.) Kar naenkrat mu nobena stvar ni bila več po godu in pri meni občutek manjvrednosti, rušenje samozavesti. Na tem mestu naj povem, da sta dve bivši dekleti padli v depresijo, ena se je zaradi tega celo zdravila. Po njegovem je bilo vzroke za depresijo iskati v zunanjih dejavnikih.
Konkreten primer: njega je zmotilo to, kako se jaz izražam, ko rečem: "Dajva to, dajva ono..." on je to dojel kot ukazovanje-ne kot moj predlog, ki ga še vedno lahko zavrne in reče:"Dajva rajši tako..." V temu primeru bi jaz morala prijazno vprašat: "Ali bi to, ali bi to tako, bi mogoče...?"
Začela sem se odmikat, nisem več vedela kako se izražat, kako reagirat, da bo njemu prav.
Zveza se je potem še bolj čustveno ohladila.

Hladna je bila že prej: ko sva šla zvečer spat, je voščil lahko noč in se obrnil na drugo stran postelje. Če sem pobudo dala jaz (moram reči, da je bila pobuda večkrat na moji strani), se potrudila, je on ležal in... užival-po njegovih besedah se mi je prepustil. Sama sem v spolnosti sproščena in uživam, če si s partnerjem zaupava, en drugemu prepustiva-to lahko potrdim glede na moji dve prejšnji zvezi.
V normalni zvezi se človeka pogosto dotikata, božata en drugega. Pri njemu sem to pogrešala.
Na splošno on ne kaže čustev-se ne razjezi, potlači vase, ne pokaže, ko je žalosten (izrazi se edino le z glasbo, ki jo posluša-to celo objavi na družabnih int.straneh), ne pokaže veselja... Jeza je zanj čustvo, katerega ne smeš pokazati: ostati moraš hladen, ker le tako nasprotniku ne daš zadovoljstva.

Ko so se pojavili omenjeni problemi, je on bežal v svoj svet-računalnik, tv, igrice...
Pri poizkusih pogovora z njim je on seveda vse zanikal, zmanipuliral, obrnil v svoj prid, tako, da na koncu jaz nisem več vedela pri čem sem oz.sem na koncu jaz izpadla tista, ki ima problem.

Žalostna sem, ker na začetku je vse skupaj kazalo na neko lepo zvezo, zdaj pa je vse tako daleč, da je bolj kot ne zaključeno. Še vedno bi se rada pogovorila z njim, mu pomagala, da bi uvidel, kje dela napake, mu pomagala, da greva naprej, pa ne vem, ne znam...
Razmišljam, kje iskat vzroke za njegovo obnašanje-verjetno se je zaradi bolečega otroštva zaprl vase. Rada bi, da se odpre, mi zaupa, me sprejme takšno kot sem...

Prosila bi vas za kakršenkoli nasvet, kako naprej. Hvala in lep dan vsem skupaj.

MayaMaya

[Liber]

Glede na to kako si se opisala, ti ne bo težko dobit fanta po svoji meri, ki te bo božal in objemal in bil malo manj čustveno hladen. 

Če te ne mara te pač ne mara. To ni njegova napaka, ampak njegova pravica, da se tako odloči.

[MayaMaya]

On trdi, da me ima rad. Problem je v tem, da je čustveno hladen in tega ne zna pokazat.
Vem, da bi bila najlažja pot, da grem naprej in si poiščem drugega. Rada bi mu dala priložnost, ker vem, da je fant drugače vredu.

[martinca]

Laze da te ima rad zato, ker mu vseeno das kaj dobrega.  Vsaj ko sta sama, bi ti to lahko pokazal, pa ti ne pokaze. Ker ga imas ti rada, kot bi imela keregakoli drugega, ki bi ti bil vsec, ne vidis, da gre za njegovo zavajanje. Ima tudi cudne spolne zelje, ki jih ne poznas in jih izzivlja v svetu neta in racunalnika,  dokazuje pa ti to s tem, da se ti sam nikdar ne posveti niti fizicno ampak se moras ti njemu lol, kje je tvoje dostojanstvo, zenska? Zame je to uspesen manipulator  : ko pa bos koncno sla, pa bo zajokal, kar bos, revica  zaslepljena, napacno razumela kot dokaz njegove ljubezni in pritekla nazaj zato, da te bo lahko še naprej uspesno ponizeval in si v zivljenju dvigal lastno vrednost na racun prikazovanja tvoje manjvrednosti! Tako da, tip je psihopat, nesposoben custev, pac pa zna samo na pamet in nauceno ponavljati pravilne besede in zato naj si ga onegavi kar sam in sanjari o posebnostih,  ti pa zgini stran, kot te noge nesejo, predvsem pa mu NIC ne verjemi Moras vedet, da ce sta bili 2 dekleti v depresiji zaradi njega, da ni normalen, ce lastno krivdo za vse zanika, kar je za take ljudi tipicno, spremenijo pa se nikoli .

[Juliette]

Mislim, da je pred njim zelo težka izkušnja, če se bo poskušal odpret, se naučiti čustvovanja, sprejemanja bližine ... vsekakor bi pri tem svetovala pomoč psihoterapije. Ali jo bo pripravljen sprejeti, pa je že druga zgodba. Vsekakor je to zanj, glede na njegovo ranjenost težek proces.
Dobro pri vsem skupaj se mi zdi, da si ti stabilna, trdna osebnost, z dobro samopodobo, sicer bi tudi sama podlegla, kot so dekleta pred tabo. Razumeš, da napaka ni v tebi, temveč v njegovem otroštvu, pri njegovih starših. Dobro je, da tega nikdar ne pozabiš. Morda lahko tudi kar sama stopiš do dobrega terapevta in povprašaš več o vajinem odnosu.
Za podrobnejše intelektualno soočanje s tvojo situacijo v vezi pa ti priporočam Branka Gradišnika: Sreča - pisma iz moje svetovalnice. Opisuje številne podobne primere in svetuje. Morda se kje najdeš in ti bo njegovo razmišljanje v pomoč pri odločitvi.

[MayaMaya]

Vsega tega se dobro zavedam. Sem se že vprašala, če imam toliko moči, da se spustim v vse to ali rajši odidem. Rada bi mu pomagala, lahko tudi tako, da poiščeva strokovno pomoč, da grem z njim na terapijo. Kljub vsemu verjamem, da je globoko v sebi dober človek. Samo odpreti se mora.
Hvala za vse odgovore in dobrodošla še kakršnakoli beseda.

[martinca]

A tako, a zdaj si se zekar po-mazohistila tukaj, ves kaj ti povem, ti raje zase in svoje psihicno stanje in osebnost poskrbi, kaj ti res ne vidis, da si tako kot mi vsi psihicni bolnik, ki sama rabis normalnega, ne pa tako zelo motenega moskega in on pa naj zase skrbi, ne rabis ti zanj skrbeti, saj bo maipiulant vedno kaksno naivno tepko nasel, ki bo njegovo nesposobnost ljubiti, v svoji ljubezensko-bolezenski domisljiji napacno dojemala kot njen  glavni zivljenjski izziv za to, da bi ga spremenila in se bo, tako kot vsaka taka zenska, na skalah njegove ciste hudobije do zensk (on ceni samo mocne in pametne moske, preglej kaj gleda na netu in bos vidla, da ima vse zenske za spolne prasice) razbila na prafaktorje v custveno razvalino... nakar jo bodo še lastni otroci zapustili in še mnogo huje :  namesto njemu, bodo vso odgovornost za vse druzinsko sranje in nastale druzinske dusevne bolezni, pripisali kar njej    Pa ti ja mora zdrava pamet kazati, da ni bil slucaj, da sta 2 njegovi bivsi zboleli na zivcih!! Ves kako tezko je iti dol iz antidepresiva ZA VEDNO?? Misija skoraj nemogoce!!! Zdrava punca je ob njem zbolela!

Ne vem no, meni pa je to prav smesno, kako si ene punce predstavljate, da nezanimanje vasih moskih za vas v custvenem in spolnem smislu , torej NA CELI ČRTI, pomeni, da je on zelo mozat in pravi moski in sanjate o tistem scepcu dobrega v njemn, ki naj bi ga s "pravilno zebnskostjo" iz njega en izvabile. Res, ste si same krive za vse trpljenje, ne pa on, on samo sprejme, ce se mu kera tako zelo ponuja ! PA DA TE NI SRAM, DA TI STALNO NJEGA POSEKSAS, NAMESTO DA BI ON TEBE    KJE JE TVOJE DOSTOJANSTVO ŠE ENKRAT. Nimas pojma, kaj v njegovi glavi in NA kaj on takrat misli. Ogaben moski , sploh  ni moski!  niti ni zenska, nic ni!

[Liber]

Ne vem no, meni pa je to prav smesno, kako si ene punce predstavljate, da nezanimanje vasih moskih za vas v custvenem in spolnem smislu , torej NA CELI ČRTI, pomeni, da je on zelo mozat in pravi moski in sanjate o tistem scepcu dobrega v njemn, ki naj bi ga s "pravilno zebnskostjo" iz njega en izvabile.

Nezanimanje na celi črti hehe - dober izraz! 

[melita]

Po mojem mnenju ima tvoj partner resne čustvene težave, ki bi jih moral zdraviti. Vprašanje pa je, če je on to pripravljen priznati in storiti, in če imaš ti dovolj moči in ljubezni, da greš z njim skozi to. Vsekakor bi se morala zelo odkrito pogovoriti o tem, vendar imam po tvojem pisanju občutek, da se on temu izogiba oz. ne pripozna svojih "minusov".
Nadaljevanje zveze je po mojem mnenju odvisno od tega, kaj je pripravljen on storiti zase in za vaju.   

[Aslan]

Še vedno bi se rada pogovorila z njim, mu pomagala, da bi uvidel, kje dela napake, mu pomagala, da greva naprej, pa ne vem, ne znam...
Razmišljam, kje iskat vzroke za njegovo obnašanje-verjetno se je zaradi bolečega otroštva zaprl vase. Rada bi, da se odpre, mi zaupa, me sprejme takšno kot sem...

Prosila bi vas za kakršenkoli nasvet, kako naprej. Hvala in lep dan vsem skupaj.

Drugega ne moremo spremeniti ... šele ko sam spozna da potrebuje bo poiskal pomoč.
Ne govorim konkretno za tvoj primer, povem nasplošno:
Resni primanjkljaj v otroštvu (sploh odnos mati-otrok do prvih 2 let recimo), ali hude travmatske izkušnje v otroštvu puščajo nepopravljive sledi. Vtisnejo se v bitje in takrat se otrok nauči ne kazati čustva, ker jih ni smel, da je preživel ... nauči se biti odmaknjen ...  ne nauči se sprejemati in dajati ljubezni.
Pogosto iz zelo zgodnjih odnosnih primanjkljajev izvirajo različne osebnostne motnje.
Ene so bolj, druge manj izražene. Osebam ki to doživljajo ni lahko, pogosto čutijo hude stiske znotarj sebe. In težave so prav v odnosih ... v čustvovanju ... v predajanju in sprejemanju ...
Za varnim zidom skrivajo svoja resnična čustva ... ki so pravzaprav tako zelo močna,
da se jih bojijo ... in njihovi obrambni mehanizmi jih pred tem varujejo.
Hkrati pa so ti mehanizmi ovira za zrel partnerski odnos. Pot skozi psihoterapijo je dolga saj gre z zelo zgodnje rane in se celijo počasi.

Rada bi, da se odpre, mi zaupa, me sprejme takšno kot sem...

To želiš ti. To je tvoja potreba ...
Morda on tega ne zna dati - ne da noče dati.
Na taki točki so odločamo zato predvsem o sebi - kaj mi potrebujemo v partnerstvu,
koliko bližine, intime mi rabimo ... in znati realno videti ali nam določena oseba lahko to da ali ne.

In vprašat se zakaj vztrajamo v vezi, ki nas ne osrečuje,
kjer smo počasi a vstrajno maltretirani ... Kaj nas drži v takem odnosu?
MayaMaya želim ti srečno in izpolnjujočo ljubezen  

[trzinka]

Popolnoma se strinjam z Melito in Aslan.
Maya, takole ti bom povedala iz lastnih izkušenj, pa nisem o tem pisala na dolgo in široko na forumu in govorila ljudem, v sebi sem leta in leta nosila strašno bolečino in nabirala se mi je tesnoba, anksioznost, živčnost, redila sem se in bila nesrečna, zaradi zelo podobnega odnosa z mojim možem.
Moj mož je zrasel v približno enaki družini kot tvoj fant. Oče je tepel mamo in njih, maltretiral tako fizično kot psihično, popival , imel druge ipd. Otroci se niso naučili od nikogar pravih čustev, prave ljubezni, odnosov, sproščenosti, veselja, uživanja....Nikoli niso dobili nežnosti, lepe besede, pohvale...

Mož je pošten, delaven in vedno sem čutila, da nas ima rad, mene in otroka. Ni pa znal tega nikoli pokazati, vedno je imel pripombe na izrečene besede (tako kot pri tebi), posmehoval se nam je, nas poniževal in leta so tekla. Ni bilo vedno slabo, tudi lepi trenutki so bili...vendar sem se zaradi otrok tolažila, da morda bo pa nekega dne bolje. Sodu je izbilo dno....človek je samo človek in vedno ne more trpeti takega odnosa. Skušala sem mu dopovedovati s pogovori, dala sem mu knjige za brat, opozarjala sem ga, popuščala...vendar sem naletela na gluha ušesa in na nezainteresiranost z njegove strani za rešitev zakona, dokler nisem zahtevala ločitve.....
Šok, jok, prošnje...bila sem trdno odločena, da tako ne bom več živela, da tega ne potrebujem v življenju, da rešim sebe in otroka. Po težkih dnevih, tednih je naenkrat spregledal, ko sva bila psihično že oba uničena, na pomirjevalih, oba s paničnimi napadi in popolnoma sestradana.....Priznal je, da je vsa leta zadrževal v sebi nekakšna prepričanja in popačeno sliko o življenju.
Priskrbela sem mu pomoč psihiatra, psihoterapevta, lotil se je dela na sebi resno in odgovorno, zavedal se je kaj je storil in kaj lahko izgubi. Prebral je knjige, se začel pogovarjati o vsem z menoj, skratka res se je začel truditi in iz njega je začela sevati ljubezen do vsega.
Zdaj imam popolnoma drugačnega moža, takšnega kakršnega sem si vedno želela, z veliko mero spoštovanja in ljubezni do mene in najinih otrok. Zahvaljuje se mi za vse kar sem ga naučila, mu pokazala in oprošča za vse kar nam je storil. Zelo mu je hudo in žal, vendar sva oba zdaj zadovoljna in lahko rečem srečna.
Vendar, pa je pri nama trajalo 18 let, da je prišel do tega spoznanja.Tebi tega ni treba, si mlada...Fant je verjetno dobrega srca, vendar imam potlačena čustva v sebi in tega ne zna pokazati, dokler si ne bo priznal, da ima težave iz in zaradi težkega otroštva, dokler ne bo počistil s preteklostjo, s psihoterapevtom in morda poiskal tudi pomoč psihiatra. Ni moten, tako kot ga nekateri opisujejo, ima samo težave iz katerih zdaj morda noče in ne zna priti, katerih sploh ne vidi.
Koliko časa si pripravljena čakati na spremembe in koliko je on pripravljen sprejeti določena dejstva in sploh priznati svoje napačne miselne vzorce.

Vse je odvisno od tebe, kako se boš odločila.....Morda ne bi bilo napačno, da prebere tvoj prispevek in naša mnenja...odvisno pa je seveda kako bo odreagiral na vse to. Sem pa mnenja, da si dekle, ki stoji na realnih tleh in točno veš kaj si želiš v življenju

[jade*shade]

Moram priznat,da je ta tvoj fant karakterno precej podoben meni. Obstaja možnost, da preprosto ne zna prikazat svojih čustev(tud sama velikokrat poslušam glasbo zgolj da lahko določene občutke podoživim in se sprostim)..

[nageljček]

Še vedno bi se rada pogovorila z njim, mu pomagala, da bi uvidel, kje dela napake, mu pomagala, da greva naprej, pa ne vem, ne znam...
Razmišljam, kje iskat vzroke za njegovo obnašanje-verjetno se je zaradi bolečega otroštva zaprl vase. Rada bi, da se odpre, mi zaupa, me sprejme takšno kot sem...

Maya...moje mnenje je, da se tukaj moraš vprašati TI,kje delaš Ti napake, se pogovoriti sama s sabo, si pomagati ,iti naprej. Ne išči razlogov za njegovo obnašanje!Njegovo obnašanje je razlog zakaj oditi...odpri se sama sebi,priznaj si kaj te boli, kaj želiš in se TI sprejmi takšno kot si...vse kar govoriš da bi rada zanj, si v bistvu želiš zase:)))...ali ni to veselo odkritje?vse to si lahko daš...ti sama, on se pa naj s tem obnašanjem kar sam s sabo ukvarja...TI SI ZASLUŽIŠ NAJBOLJŠE

[martinca]

Moram priznat,da je ta tvoj fant karakterno precej podoben meni.
glasbo

Ce pa je res podoben tebi,  te vprasam, ali imas tudi ti navado partnerje zavestno spravljati v tako hudo depresijo, jih jebat tako, da so morali na tablete za zivce in nato naslednji zrtvi, ta tretji po vrsti,  trditi, da so si bivsi sami tega krivi in ceprav je vec takih primerov, zagovarjati samo svoj edini prav in sebe in to brez vsakega obcutka  krivde za jemanje moci drugim in uniceno zivljenje?  Ja potem pa sem brez besed.

Avtorica je na enakem kot njegovi bivsi dve in tudi njej to dela tako, kot je ze prej to delal,  jemlje ji vsako amozavest in dostojanstvo, pa trdi, da jo spostuje in ima rad, kot je to tipicna trditev takih custvenih invalidov. A ona pa bi se sla nekega "resitelja", namesto da bi raje resevala pred propadom svojega zivljenja sama sebe !

Da pa kdo danes poslusa glasbo, pa zato, ker lahko, ker imamo net in youtube, kaj pa naj drugega delamo in nic ne pomeni. Ce bi imel partnerko rad, bi se pa pac zanimal zanjo, tako pa ima raje muziko. 

Resitev je samo ena. Da dobi sebi enako zensko, vendar, ubogi revezi njuni otroci, tako da upam, da je tudi neploden!   

[elina]

Vse, kar je napisala Aslan drži kot pribito.

Meni se zdi povsem možno, da ima ta tvoj fant shizoidno osebnostno motnjo (schizoid personality disorder), ki pa se je žal niti ne zaveda, oz. si je niti noče priznati, odtod verjetno tudi njegovo manipuliranje in obdolževanje drugih za nastale probleme v odnosih. Za začetek mu daj vsaj za prebrati tale prispevek (kot je rekla Trzinka) in kaj o oseb. motnjah, posebej o tisti, omenjeni zgoraj. Če ni pripravljen storiti niti tega za tebe, gladko odkorakaj stran in ne glej več nazaj. Ker tudi, če si bo pripravljen priznati da ima težave in kaj poskusiti spremeniti, bo pot za vaju zelo težka. To, kar ti potrebuješ v zvezi, ne boš od njega nikoli dobila (vsaj ne dovolj), pa seveda ne zato, ker ti tega ne bi hotel dati, ampak ker ti tega enostavno ne zmore dati, pa če te ima še tako rad.

[utrujena1]

najbolje je res odkorakati stran. dokler si noče sam pomagat, mu tudi ti ne moreš.

Neimenovana, ti se pa malo umiri in ne napadaj ljudi.

[MayaMaya]

Hvala za vaša razmišljanja.
Neimenovana-če smo vsi psihični bolniki, potem normalnih ljudi ni. Sprejmemo se lahko samo take kot smo, lahko se poskušamo izboljšati. Tvoj odgovor je zelo direkten, v njem je veliko (krute) resnice.
Melita, Trzinka-ja, problem je v tem, ker on ne prepozna svojih "minusov", jih zanika in stvari obrne sebi v prid, tako da na koncu že skoraj človek sam ne ve, pri čem je. Ravno v tem je tudi problem, ker ne vem, kako mu sploh dopovedat, kaj se z njim dogaja...Če bi on uvidel, kaj se dogaja in bi se bil pripravljen spremeniti, bi tudi jaz poskušala zbrati moči.
Trzinka-lahko rečem samo:čestitam in vesela sem za vse vas, da vam je uspelo.
Nageljček-moja napaka je v tem, da jaz pokažem kaj čutim, ko sem z njim: sem vesela, sem žalostna, sem jezna...in on sploh ne ve kaj s tem, kaj se dogaja z mano. Moje obnašanje označi kot družbeno nesprejemljivo.

[jade*shade]

Moram priznat,da je ta tvoj fant karakterno precej podoben meni.
glasbo

Ce pa je res podoben tebi,  te vprasam, ali imas tudi ti navado partnerje zavestno spravljati v tako hudo depresijo, jih jebat tako, da so morali na tablete za zivce in nato naslednji zrtvi, ta tretji po vrsti,  trditi, da so si bivsi sami tega krivi in ceprav je vec takih primerov, zagovarjati samo svoj edini prav in sebe in to brez vsakega obcutka  krivde za jemanje moci drugim in uniceno zivljenje?  Ja potem pa sem brez besed.

Avtorica je na enakem kot njegovi bivsi dve in tudi njej to dela tako, kot je ze prej to delal,  jemlje ji vsako amozavest in dostojanstvo, pa trdi, da jo spostuje in ima rad, kot je to tipicna trditev takih custvenih invalidov. A ona pa bi se sla nekega "resitelja", namesto da bi raje resevala pred propadom svojega zivljenja sama sebe !

Da pa kdo danes poslusa glasbo, pa zato, ker lahko, ker imamo net in youtube, kaj pa naj drugega delamo in nic ne pomeni. Ce bi imel partnerko rad, bi se pa pac zanimal zanjo, tako pa ima raje muziko. 

Resitev je samo ena. Da dobi sebi enako zensko, vendar, ubogi revezi njuni otroci, tako da upam, da je tudi neploden!   

 Človek je sploh dober da se spusti v zvezo. Jaz zase vem da sem zajebana, vem da mam probleme sama s sabo in vem, da bi bila posledično lahko takšna kot je on..zato preprosto nisem v zvezi. ker vem, da dokler ne poštimam tega kar se dogaja v moji glavi nočem bit breme še na nekomu. Mogoče ti ne razumeš kako težko je spustit kontrolo z rok če si celo življenje rastel s tem. Ker moj oče je popolnoma isti,kot njen fant in zase vidim,da mu postajam podobna..ampak jaz vem,da nisem slab človek samo ne znam spustit vajeti. S tem ko maš to kontrolo veš,da nihče ne bo padel v tvojo komfortno cono, to pa po drugi strani pomeni, da si hladen in nedostopen..zame je blo dolgo časa slednje bolje kot, da si vsakič ko spustiš nekoga blizu prizadet.In popolnoma jasno je, da človek zanika svoj del krivde..le kdo bi povrh vsega še valil krivdo za zajebano zvezo nase? Sej je samo človek,tud ona je človek..odločit se bo morala sama. Moja edina vloga je da ji lahko povem svoje mnenje.

[Aslan]

...moja napaka je v tem, da jaz pokažem kaj čutim, ko sem z njim: sem vesela, sem žalostna, sem jezna...in on sploh ne ve kaj s tem, kaj se dogaja z mano. Moje obnašanje označi kot družbeno nesprejemljivo.

Mogoče zanimivo za prebrat tudi o aleksitimiji ..
http://med.over.net/forum5/read.php?140,5167257

[chilispace]

Se moje skromno mnenje - ko se bo fant resnicno zaljubil, se bo sprostil - sprejmi, da pac nisi ti ta oseba, no hard feelings

Jaz sem se tudi silil, predvsem to leto, ko imam te tesnobe in ni slo - vse me je motilo na njej, bil hladen do nje, nisem se je dotikal,.... na trenutke je bilo pa ok...in sem sam koncal vezo, ker je bila nesmiselna...


....potem sem pa na lepem par mesecev zatem ( ko sem bil najbolj zjeban in nepripravljen na karkoli z zensko ) - spoznal NJO

In sem ji PAZI TO - takoj povedal VSE o mojih problemih, custvih nasplosno in do nje ( pa sem bil prej totalno zaprt vase ) - in ona je to sprejela, ker sem ji tudi jaz bil vsec - in zdaj sva zaljubljena, vsak dan izkoristiva maximalno za najino ljubezen

Vcasih pac rabis tudi nekaj srece, dobre okoliscine,...ni vsak moment - dober moment!