ko umre...

[vrtnica]

ko že misliš da si premagal vse te tegobe, ko si že pozabil kako te stiska pri srčku, ko ne znaš dihati, ko te špika pod pazduho , ko te boli tako neprijetno vse okoli srca, se ti zopet začne dogajati   

zopet se je vse začelo v četrtek ko je mojemu možu umrla prijateljica,...... stara je bila 30 let, 6 mesecev noseča, shit shit shit... pravijo da ji je počila žila odvodnica..... na mestu mrtva ona in njena punčka, so jo probali reševati pa ni šlo, bilo je prepozno za obe....

mislim, zakaj......

in sedaj so se zopet tudi k meni vrnili vsi ti strahovi po smrti, kaj če se meni to tudi zgodi, kaj če meni tudi poči žila, kaj če jaz tudi kar padem dol, kaj če jaz..... AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA.... bojim se in tega straha se ne morem rešiti....

na živce mi gre ker sem punco videla trikrat v življenju po ene 20 minut in mi je hudo, hudo mi je pa ne vem zakaj, mogče zato ker je bila mojih let, ker to ni pravično, zakaj

ne vem kaj naj ss seboj ali naj vzamem eno pomirjevalo ali je to sploh anksioznost ali imam tudi sama probleme s srcem, ne vem kaj naj naredim, kaj naj naredim ? ker je od zadnjega napada minilo sigurno skoraj eno leto.....( ne jemljem pa ad jev )

[alexx]

Razumljivo, da te je prestrašilo. Istih sta let in seveda razmišljaš, da bi lahko bila ti na njenem mestu. A najbrž tudi sama veš, da je za to statistično zelooooooo majhna verjetnost. Diagnoza počene odvodnice je za mladega človeka redka.

Ne vem kaj bi ti razen psihoterapije in morda kakšnega zdravila pomagalo. Jaz bi ti svetovala tudi 
TRIS ] Malo se boš sprostila in umirila. Seveda pa vse to ne odtehta strokovne pomoči.

[vrtnica]

ja hvala saj vem....

ampak jst sploh ne morem misliti na to...... razmišljala sem o vsem in se na koncu odločila da ne grem na pogreb šel pa je moj dragi in mi vse poročal in sedaj mi je še huje....

pravi da je bila tam njena slika fulll nasmejana in slika nerojenega otroka iz ultrazvoka in..... AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA groza u glavnem 

vse je ok dokler nimam svojih pet minut in začnem to razmišljati kako tako mlada in tako naprej in potem me začne stiskati in v tistem si mislim ooo fak kaj pa če bom sedaj jaz naslednja in .....

ne vem kako naprej.. ampak pomirjevala pa tudi niso rešitev.

[Slavka]

Vrtnica 

Jaz sem bila doma iz tistega kraja, kjer se je to zgodilo in sem ravno včeraj obiskala svojo frizerko, ki je bila od umrle sošolka.

Res je tragična zgodba, vendar moraš vedeti, da se je taka smrt, kot jo je ta punca doživela, pripetila tudi njeni mamici pri 40 letih. Očitno je šlo za gensko težavo in verjetno bi bilo zelo težko to preprečiti.

Kje nas čaka konec naše poti ne vemo...in s tem se obremenjevati je nesmiselno, ker s tem porabimo tiste dneve, ki naj bi jih živeli. Tudi K. se ni obremenjevala, temveč je živela in uživala, pa čeprav bi jo morda lahko skrbelo, glede na to, kaj se je zgodilo njeni mamici.

Na to zgodbo nimaš vpliva, je pa normalno, da te je pretresla...tudi mene je. Vendar življenje teče naprej...njena usoda je bila pač taka, tvoja je drugačna, moja tudi... Lahko, da bomo živeli še mnogo, mnogo let, lahko umremo že jutri...tega ne vemo in prav je tako.

Ne razmišljaj, da si naslednja na vrsti, ker je to nepotrebno obremenjevanje in spravljanje same sebe v slabo počutje... 

Ljudje smo res zanimiva bitja, čeprav nam je ob takih tragedijah mučno in grozno pri srcu, prav mazohistično seciramo in poizvedujemo o detajlih, potem premlevamo in se primerjamo...Zakaj ne počnemo tega ob lepih in srečnih dogodkih...zakaj si ne rečemo takrat, ko nekomu uspe nekaj fantastičnega v življenju: "uauuu...mogoče bom pa jaz naslednja" 

Vrtnica, počasi umiri svoje misli, zadihaj in živi naprej.... Če te bo tesnoba pa še naprej držala v svojih krempljih, morda ne bi bilo narobe, da poiščeš pomoč pri psihiatru. Škoda trpeti, če je lahko tudi drugače... 

[vrtnica]

  kok sem pa jaz sedaj vesela tega posta....


hvala hvala hvala in še enkrat hvala. hvala ker si in ker obstajaš..... čeprav te ne poznam hvala za te besede... ne veš koliko so mi pomenile 

hvala

[Slavka]

kok sem pa jaz sedaj vesela tega posta....


hvala hvala hvala in še enkrat hvala. hvala ker si in ker obstajaš..... čeprav te ne poznam hvala za te besede... ne veš koliko so mi pomenile 

hvala