plonk listek

[elegance]

Pozdravljeni,

ker prihaja jesen, se moje stanje krepko poslabša, kar pomeni, da sem bolj negativna kot običajno, nadležna do drugih, stresna, jezna sama nase, živčna, zagrenjena, in še bi lahko naštevala.
Jeseni odpade listje z drevesa, pri meni pa pozitivnost in volja do govorjenja zbledi.
Nevem več kako si pomagati.

Danes grem na pregled k psihologinji in ker je tolko stvari ki bi ji rada povedala in ko pridem tam nevem kje bi začela in tako seveda polovico stvari spustim. Zato pripravila plonk listek.
Ko sem bila v slabem stanju in sem imela težave sama s sabo, sem si par svari zapisala na listek. Ne zmorem brati tega listka, ker me je groza ko preberem kaka sem. Upam, da zdravnica ne bo rekla da ga sama naglas preberem, ker bi bila sposobna besede ki so na listu tako olepšati, da bi si zdravnica mislila kaj sem prišla sem iskat.

Sama sebi grem na živce, ker sem taka, negativna in zatežena, nevem kako me fant sploh še prenaša.  Nič mi ne manjka v življenju vse imam in js sm taka nula.

Jemljem antidepresive, ampak mislimda mi ne pomagajo kaj preveč kar bom tudi danes povedala zdravnici. Imam dneve ki sem ko rožica imam pa dneve ko bi se samo kregala in jokala. ?? še sama ne razumem zakaj sem taka.

Opazila sem da imam zadnje čase velike težave s koncentracijo:
npr. -sogovornik mi nekaj razlaga, jaz ga gledam v oči ampak ga sploh ne čujem, 
-vozim avto, in sploh nevem kako mi je uspelo prit do željenega cilja, večkrat pa tudi falim pot.
...

Naj mi nekdo pove, kaj dela čez dan da se spravi v pozitivno stanje, da ni zagrenjen, ker jaz nevem več kaj da naredim.

Lp,

[Poni]

Ja, jaz bi tudi rad vedel, če obstaja kak čudežen recept. Ker ko sem jaz tečen, sem res orenk tečen, da me noben v moji okolici ne more prenašat. Še sam se ne morem. Pa pride včasih tako, da sem cel dan tečen za znort. Tečen kot tropinov štrukej, bi rekla ena soseda, ki je že pred leti umrla.

Moj recept, če je to sploh kaj prida recept, je ta, da sem na tak dan najraje sam. Tako vsaj drugim prizanesem s svojo tečnobo, če že sam sebi ne morem. In ja, včasih pomaga, če najdem kako tako delo, da me čisto zaposli. Pa da lahko delam sam, da noben ne vidi kaj delam.

[elegance]

Hvala za odgovor Poni, 

na žalost je ta recept nekje v naši glavi, ampak dokopat se do njega je zelo težko. 

[mina]

Elegance, povej zdravnici, da ti je težko prebrati naglas listek, ker te spravlja v stisko. Upam, da je toliko uvidevna in te bo razumela.

Opazila sem da imam zadnje čase velike težave s koncentracijo:
npr. -sogovornik mi nekaj razlaga, jaz ga gledam v oči ampak ga sploh ne čujem,  
-vozim avto, in sploh nevem kako mi je uspelo prit do željenega cilja, večkrat pa tudi falim pot.
...

Ajoj, ne govori. Danes npr. iščem neke kristalčke, ker sem imela namen nekaj ustvarjat, a je že ura kosila, njih pa nikjer. Da me ubiješ, ne najdem jih.   To je sicer banalna zadeva, tako je z vsem. Sama sebi rečem, dam sem, da ne pozabim....čav pamet...drugi dan ni šans da kaj najdem. Ne morem si predstavljati, kako bi funcionirala v službi. Vse si moram napisati, od tega kaj imam za povedat zdravniku, do tega kaj moram vzeti s seboj, ko grem ven po opravkih. Pa še listek včasih založim. Se pa včasih spomnim takih potankosti, da ne moreš verjeti.  
Kot vidiš, ti glede tega res ne znam in morem pomagati. Bi prišel tudi meni kak nasvet prav.

[Poni]

Ja, ja, poznamo mi to. Če grem kupovat v trgovino več kot tri stvari, si moram zapisat na listek. Sicer se zgodi, da pridem v trgovino, pa imam naenkrat prazno glavo. Pojma nimam, kaj sem prišel kupit. Pa si raje napišem na listek. In potem se tudi zgodi, da listek pozabim doma. Se spomnim nanj v trgovini. Potem pa moram iti nazaj domov ponj. Se ne morem spomnit niti ene stvari z listka, pa če me ubiješ

Aja, se zgodi, da grem v trgovino po vino. Si rečem, da moram mimogrede v veži še pobrat prazno steklenico. Nekaj sekund kasneje grem v veži mimo stekelnice - seveda pozabim nanjo. Se spomnim nanjo šele v šatacuni. Madona sem besen nase, da bi se požrl.


Poni

[vosu]

Recept? Vzamem palice in grem v hrib. V gozd, v višino, v samoto, kamorkoli, samo da grem. In kadar sem toliko pri sebi, da mi uspe tako hudo zakoračiti, da v ušesih ne slišim ničesar drugega kot svoj utrip, takrat vem da mi gre na bolje. Ampak to je redko. Ponavadi kar obvisim nekje, nad razgledom, v zavetju ali na večernem soncu. Takrat le čakam da spet mine, ampak je pa fino ker ni nikogar okrog mene, fino za mene in za 'njih'...

Moje mnenje pa je, dekleta in fantje, da če vam je uspelo se pririniti do zdravnika, potem ste že veliko opravili. Sam sem zdaj na točki, ko šele prvič upam na glas izgovoriti besedo zdravnik.

[elegance]

Vosu,

mislim, da bi ti bilo dosti lažje pri duši če bi zbral korajžo in odšel k zdravniku na pogovor. Morda bi ti večkratni pogovori z njim pomagali.

Te pa občudujem, da se spraviš na sprehode v hribe. Toje zelo pozitivno zate.

Lep dan še naprej. 

[Poni]

Tole mi je zdajle prišlo na misel. Ali obstaja tudi kak zdravnik, ki bi ti pomagal pri taki težavi: strah pred obiskom zdravnika?


Poni

[Slavka]

Obstaja...reče se mu psihoterapevt 

[utrujena1]

Obstaja...reče se mu psihoterapevt 

 

[vosu]

Elegance, sem razumel kot vzpodbudo in pohvalo, hvala lepa! :-) sicer pa zame takšna stvar ni sprehod v hribe, ampak kratek pobeg domov, k 'mami', če me razumeš...

Psihoterapevti so najbrž res fini ljudje, ja. Ampak nekaj sem finančno kratek zadnje čase.