zivjo,sm nova tuki,ampak bi kr presla k problemu..
sem 18 letnica,gimnazijka,skoraj dve leti nazaj sem imela splav, ker mi moj ginekolog nekako sploh ni dal druge izbire, jaz pa takrat kot prestrasena 16letnica nisem vedela za druge moznosti.
v trenutku ko sem se zbudila iz narkoze sem se pocutila, hmm, mrtvo? kot da je vse notr v men umrlo. pocutla sm tesnobo, zacela sem z prenaziranjem (v parih mesecih 20kg+) zapirala sem se vase, ni mi bilo do nicesar, iz tega je prislo tudi da sva z fantom (bla skupaj 3 leta) letos v zacetku leta koncala (je pa ze lansko leto bilo vse na nithak).
vem v cemu je moj problem, ne morm zivet z mislijo da sem ubila bitje ki je imelo srcn utrip, o tem veliko govorim, sem tudi vclanjena v strani (
www.standupgirl.com)kjer si veliko pomagamo..ampak se vedno se pocutm samo, brez zivljenja, utrujeno, brez energije za zivet. mogoce je ena noč v tednu ko res spim spim in se ne zbudim sredi noci vsa prepotena zaradi nocnih mor.
dokler je biklo to samo ponoci,in ko sem bila sama je bilo se uredu, seda pa so se napadi tesnobe,zalosti,besa,(sploh neznam opisat) zacel pojavlat tut v soli, ce sem kje zuni, in postanem vsa zamorjena, komaj diham, zacnem jokat ne da to hocem..
kaj mi predlagate da storim? res nevem vec naprej..
