Katera motnja je to IN če je potreben obisk terapevta

[rene 27]

Torej star sem 19 let in že dve leti se bojujem s svojo glavo... Ozadje v mojem primeru je da živim s svojo sestro, saj starši so pokojni vendar nam ne manjka nič. Se razumeva in ona je vedno meni na razpolago in je dobro skrbela zame ..le njeni fanti so bili kakšenkrat problem...so bili trenutki ki so tudi mogeče malo posledic pustili. No se pa ne pritožujem nad ničemer in ni problem v tem.

Moj pravi problem je da moja glava ni glih na mestu, še najbolj pa me muči da zaradi tega ne najdem več sebe, čeprav počasi hodi na boljše. Zanima pa me s čim se jas sploh ubadam ? tako da malo razložim kako pri meni zgleda.

Vse se je začelo ko ni bilo doma uredu in sem začel razmišljat malo poglobljeno, to je blo nekje pri 16. Moja domišlija je podivjala in večino časa sem bil sam v svoji glavi in razmišlajl o psiholoških in življenskih stvareh in tipo raziskoval stvari in si misli da sem nek pametnjakovič, ki razume cel svet in probleme na tem svetu, pač bil sem filozof. ampak to nisem bil Jaz in zato še po ljbezenskem polomu, ki je sledil, nisem bil več zadovoljen sam sabo zato sem si želeu da bi bil neki drugega. In to itakk ker sem mislu, da sem nevem kaj, nevem kašen filozof, da bom uredil vse skupaj če si predstavljam da sem gdo drug in ga oponašam ali da gledam na svet na drugačen način in seveda mi je uspelo. Za pol leta al malo več sem se trudu bit nekaj kar nisem in tega mi je najbol žal, da nisem imel nadzora nad tem saj sem bil v svojem svetu.
Pač vse skupaj še s hormoni in itak pubertetnim odraščanjem skupaj zmešano mislim da me je kar dobro ....khm  In zdej pred enim letom pa sem zvedel resnico da zmano je neki narobe. Pač prvo sem se začel zavedat da glumim druge osebnosti in sem želel bit nazaj jaz in se nazaj spoznat. In z vsem poglabljanjem v svoja čustva in misli in kdo sem, kakšen sem bil in kaj sem postal.... Zvedel sem da imam neko obliko motnje. Problemov je bilo vedno več z poglabljanjem in nekaj krat sem skoraj obupal . Čeprav z bojem sem si nabral izkušnje in moč in nekako vem zdej obvladovat stvari. Mislim da ni še to to in da morem se šebolj sprijazni s tem in se pogovarjat o tem naprimer tukaj na forumu.

Zgleda pa tako da sem mel vsiljajoče se misli in občutke ki nisem odobraval in so me takoj razživcirale in mi začele  delat grde filme o moji prihodnosti kaj sem zakaj se to meni dogaja in tako naprej.. Bolj ko drugo pa mislim da sem se z mojimi napakami ki sem jih storil razosebil. Temu sledi GLAVNI problem pač večkrat se mi je dogajalo in se še, samo v manj močni obliki da jaz se ne dojemam sebe kot sebe ampak kot da mi vsiljuje podzavest občutke da sem neka druga oseba naprimer znanci in ostale osebnosti ki jih vidim in imajo nkaj skupnega z mano in mislim da sem oni apmpak vem da nisem i zato se zelo razjezim nad vsem skupaj in niti nimam prave ustvarjalnosti nisem srečen in nemorom bit glih družaben saj sem konstantno v boju v moji glavi. Zdej je vse drugo ki sem razumel nekaj stvari in se naučil par fint in hodi na bojše in tudi mislim da imam rešitev na vse skupaj ( Pač zdej ki sem začel faks je to možnost za nov začetek za spremembo življenja in dolečene zelo Pozitivne spremembe !!) Rad pa bi se družil tu malo na forumu in prebral še nekaj ostalih misli in mnenj , ter Zanima me še če bi mi gdo vedel povedat kaj je to kar se mi je dogajalo in se mi še malo in če obisk terapevta veliko pomaga al je samo zguba denarja ?

To bi blo skoraj vse Lp Rene , in mislim da ta forum je res dobra stvar

[Maycha]

Pozdravljen, rene 27  in dobrodošel na forumu 

To, kar se ti dogaja, so zelo neprijetni občutki. Vedi, da niso nevarni, so pa res neprijetni. Strokovno se temu reče občutek derealizacije (neresničnosti), ki ga pogosto spremlja to, kar sam navajaš (depersonalizacija - razosebljenost). Pri tem se nam okolica zdi nekako odmaknjena, nerealna, sprašujemo se lahko, ali smo res 'to' mi, ali se res 'to' dogaja, ali sem res 'to' naredil/a, skratka počutimo se nekako izzvzete iz okolice, ki nas obdaja. Vem, je zelo neprijetno, a kot sam ugotavljaš, postopoma mineva. Za ta občutja je značilno, da trajajo nekaj časa in potem povsem minejo. Lahko se ponovno pojavijo, vendar vsakič je lažje, ker to že poznaš. Gre za posledico nakopičene tesnobe oziroma visoke anksioznosti.

Vzroke za to, kar se ti dogaja si med vrsticami nekako že navedel. Morda jih veliko še ne poznaš in bi jih bilo veliko lažje odkriti na kakšni psihoterapiji. Če bodo težave še naprej tako moteče ali se bodo celo poglobile, bi ti svetovala, da morda poskusiš s psihoterapijo. Seveda pa sam čutiš, koliko te težave res ovirajo in če je potrebno iti tudi k psihiatru. Vendar se zavedaj, da bi ti psihiater morda samo predpisal antidepresive, s čimer bi se ti stanje znatno izboljšalo, a obenem bi se simptomi samo potuhnili. Edina prava pot je namreč ta, da se s temi neprijetnimi občutki spopadamo in jih sprejmemo za svoje in prav nič nevarne. Na psihoterapiji je priložnost, da odkriješ vzroke, spremeniš negativne vzorce, ki te vlečejo k tlom in pričneš kvalitetneje živeti. Tega se pa namreč samo s tabletami ne da doseči. 

Mimogrede, zelo hitro sta s sestro izgubila starše.  A so se tvoje težave morda začele pojavljati po smrti staršev? Morda je tukaj globlji vzrok tvojih težav. Ne vem, razmisli, le ugibam. 

Drži se in bodi močen, vse bo še v redu.  :rozicodam

Lp in piši še kaj

[rene 27]

Hvala za odgovor in podporo, ja sej vem da je rešitev le v temu da se spoprijameš sam seboj in delaš na tem da ti je bolše in če si to res želiš ti tudi uspe. Drugače sem pa jas uredu hočem reč da mi ni težko razumet vsega tega in to mislim da je tudi rešitev provat razumet čim več stvari o sebi in počasi delat na svjih ciljih. Šenkrat hvala za podporo in odsvet psihiatra, zdej se bom tega še bolj striktno držal in vrjel rajši v mojo moč reševanja problemov sam s sabo kot moč kemije.. ki mislim da sploh ne pride v poštev v mojem primeru. Drugače pa s sestro precej uživava in se mava dobro. Sva oba precej Izkušena človeka tako da se znajdeva ob določenih težavah. Tako je življenje !

Drugače pa mislim da v mojem primeru če točno bolj obrazložim deluje da se pač iz nekje mi vsili misel da sem negdo drug al podoben nekomu drugemu in nato iz tega nastane še občutek naprimer ena vizualizacija ja te osebe oz. dojemanje, da sem on čeprav obenem je še dojemanje da nisem on ni tistega filinga, To sem Jas tisti trenutek, ampak čim več ki vem o sebi nekako to znanje o sebi te občutke premaga in jih daja na stran in mislim da se jih bom rešu če začnem na novo živet oz. začet nov ritem življenja ki se mi dopade v tem trenutku in je zame dober. saj si govorim večkrat da bašta tega in treba začet razmišljat tudi o drugih stvareh in počasi pozabi oziroma dat na stran vso preteklost.

Zanimalo pa bi me kaj najbolj učinkuje proti anksioznosti in napetosti saj se pojavi ko nekako razumem da sem šel skozi probleme in se bojim da naredim napako in se bojo povrnili hočem reč nemorem it normalo ven iz mojega sveta razumevanja in poglabljanja v probleme, brez da bi pol bil brezskrben in pozabu na probleme  oz. sem anksiozen ker naprimer, imam občutek kaj zdej in kako naj se zdej pa obnašam saj sem pozabil kako se živi brez da bi imel v glavi določeno skrb

[x-boy1]

Morda imaš mejno osebnostno motnjo