FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
sreda, 29. april 2026 ura: 06:01


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: 1 [2]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Socialna fobija ali shizoidna motnja??  (Prebrano 7738 krat)
Mia
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 25



« Odgovori #20 dne:: nedelja, 07. oktober 2012 ura: 19:44 »

Disconnected_101 rozicodam

kako ti gre?  Upam, da se ti je uspelo pobraat Smiley
Prijavljen

Be your own fucking atlas. Be your own fucking north, east, west, south. Follow your own fucking compass. I'm living my own individual life.
Disconnected_101
gost
« Odgovori #21 dne:: sobota, 13. oktober 2012 ura: 15:55 »

hm očitno sem zadnjič napisala neprimeren post upsala.. zardevam pa sem prebrala pravila a očitno že ne dovolj dobro..tako da najprej se za to opravičujem in obljubim, da se nebo ponovilo.

Drugo pa lahko brez problemov rečem, da zadnji teden ni bil najbol rožnat! Nikakor se nisem mogla niti pripraviti da bi pisala na forum pa čeprav sem ga obiskala večkrat dnevno. Verjetno, da razlog leži v tem da me ogromno stvari mori..ena od teh iskanje službe katero moram nujno najti v 15ih dneh, kar si lahko marsikdo tukaj predstavlja kakšen problem je to če si taka miška kot jaz..
zdi se mi da je vsega preveč, tudi samote mi definitivno primankujem, tu se dobesedno nimam kam umaknit in potem se zavijem v pojsteljo in se delam da spim in seveda moja prelepa bučka še vedno razmišla ja kaj si bodo pa zdej misnli k kr cel dan spim..
Vidim pa da mi je ta teden izogibanja naredil veliko škode..prej sem imela neko upanje, nek zagon sedaj pa se počutim kot nek mali krtek zakopan v zemljo, ki ne upa pokukati ven!
Jezna sem nase!!

Torej odločila sem se da se naročim k terapavtki Majdi Šerić ( izbrala sem jo po ''filingu'' in upam da me ta ne vara)..napisala sej ji že mail pa ni odg. torej se bom očitno morala prisiliti in poklicati v ordinacijo. Edini problem je da pri meni je sedaj tako ključno obdobje ta mesec..in če sedaj vse zafučkam( kot vidim me kar nese v to smer in to s polno hitrostjo) je mojega življenja konec..
spet bom obsojena na življenje v svoji sobi brez kakršnihkoli interakcij, službe, šole,...in res nevem kako bi še enkrat preživljala vse te stvari...torej sedaj sploh navem ali se mi splača naročati če je čakalna doba 3 mesece..takrat bo itek že vsega ''konec''
Ko bi vsaj imela denar za samoplačnoško.. tole vse skupaj je grozno..
No seveda sem spet zabluzila v neko dolgovezno jokcanje ki nikogar ne zanima. Klasika!
Čeprav se počutim za stotinko milimetra bolje sedaj ko sm malo spihala to iz sebe.

temnomodro me nič ne moti če si si izposodila temo  pomezik prej nasprotno, sem vesela ker ubistvu imaš prav.. lepo je imati vodo v grlu, verjetno takole po forumu še tokrat bolj da nadoknadimo tiste ''izgube'' v face to face interakciji.
iz tvojega pisanja se mi zdi kot da si odkrila nek zabaven humor v vsem skupaj oz da nekako stvari jamlješ z neko lahkoto ki ti jo kar malo zavidam.
Tele teste smo pomoje kar vsi reševali ali še vedno kdaj rešujemo heh.. in se totalno strinjam stem da so si že za vse živo zmislili ime...ampak potem pomislim tudi če to kar se mi dogaja nebi imelo imena se nebi počutila nič drugače še vedno se nebi počutila dobo in še vedno bi se zavedala da sem drugačna od drugih..in če vedno bi se počutila nesrečno ker se v družbi večalimanj sploh ne smejim drugi pa se valjajo po tlet...še vedno bi jim zavidala...
res pa je da se večkrat tudi vprašam ali se stem toliko obremenjujem  ker tako zavidam ljudem ki so sproščeni in delujejo srečni in zabavni in meni dejansko ne paše življenje ''samotarja'' ali pa je le bolj to da je meni tako življenje čisto všeč pa je problem le v tem da ga hočem spremeniti ker se mi zdi da sem drugim preveč čudna! in potem smo nazaj tam kakor si ti rekla, ali smo res tako čudni ali pa se nam samo zdi da smo?

Pomoje je odgovor pri meni odvisen od tega kakšen dan imam...trenutno sem sama v sobi...v dnevni sobi pa se vsi družijo in zabavajo med sabo...torej današnji dan ocenim.. Kot klasičen dan s pridihom finančne zaskrbljenosti ampak na srečo odsotnostjo depresije..uh nesmem pozabiti na gromozansko potrebo po pijači  sesmejem

No to bo to preden z enim postom zapolnim celo stran! ah saj verjetno so omejeni, si bom rekla kaj me briga!
 
Prijavljen
tuco
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 14


« Odgovori #22 dne:: sobota, 13. oktober 2012 ura: 19:20 »

Jaz sicer nimam neke diagnoze, mi je pa terapevtka rekla, da vidi znake shizoidne motnje. Sam se sicer bolj vidim v neki drugi, podobni motnji ampak to so že detajli, pa itak ni pomembno, važno je le, kaj se lahko stori glede tega. So pa simptomi podobni kot v tvojem primeru, obrambni mehanizem pa tudi, pač umik v svojo sobo, čim dlje od ljudi...
Kaj pametnega ne morem svetovati , se pa strinjam z ostalimi da uporabi čimveč možnosti za socializacijo, dokler jih še imaš. Saj z leti se ti lahko stanje tudi samo od sebe malo popravi, pač se naučiš živeti s tem ter manj sekirati, sam po drugi strani pa se vrata za socializacijo zapirajo, vse manj je priložnosti,  da se vključiš nazaj v družbo, boljše zdaj malo potrpet, ko si še mlada, kot da kasneje žaluješ za zapravljenimi priložnostmi.
Prijavljen
Disconnected_101
gost
« Odgovori #23 dne:: ponedeljek, 15. oktober 2012 ura: 19:56 »

Hvala tuco za nasvet! Saj to vem tudi sama in se mi zdi da sem vedela že prej. a kaj ko je to lažje reči kot dejansko storiti..Ko pridem v družbo se počutim kot da bi raje umrla če je to alternativa kot da moram biti tam dlje kot 15 min.
In ko pravijo da vsakič ko se soočiš stem, torej greš v družbo. Je lažje ker vidiš da ti je prejšnič uspelo. Pri meni je obratno, vsakić je huje. In slabe izkušnje se kar nalagajo na kup, ki bi se že zdavnaj moral sesuti!!
Zelo bi rada da bi se stvari poboljšale a kaj ko kr nevidim izhoda iz tega.. vedno bolj se mi zdi da je edina prihodnost ki me čaka ta da živim zaprta v svoji sobi z dostavo na dom. Ah kaj pa bluzim saj si tudi tega nemorem privoščit! Denar pač ne raste po stropu med štirimi stenami  jok
Prijavljen
chilispace
gost
« Odgovori #24 dne:: ponedeljek, 15. oktober 2012 ura: 20:46 »

Citiraj
In ko pravijo da vsakič ko se soočiš stem, torej greš v družbo. Je lažje ker vidiš da ti je prejšnič uspelo. Pri meni je obratno, vsakić je huje.

To je normalno, ker nisi predelala negativnih obcutkov iz preteklosti, ti stresorji v druzbi ti  nezavedno sprozijo te obcutke, dokler jih enostavno ne predelas oz ne najdes vzroka teh neg. custev - s psihoterapijo seveda. Tako da ce silis v take situacije ne resis nicesar, oz vcasih je lahko ok,vcasih ( odvisno od okoliscin ) pa ne! Govorim iz osebnih izkusenj!

Citiraj
Zelo bi rada da bi se stvari poboljšale a kaj ko kr nevidim izhoda iz tega..

Ze to,ko pravis, da bi rada na boljse je za zacetek dovolj oz vsaj nekaj. Slej ko prej bos nasla nacin, da prides blizje resitvam, verjemi - samo pusti casu cas, zraven pa poskusi magari na silo kaj spremeniti - tudi pri pozitivnih obcutkih ( ki jih v takih obdobjih skorajda ne cutis, vem ) so prrav tako odvisni od okoliscin in ' predelave ', zato ti svetujem cimprejsnji obisk psihoterapije, ki se ukvarja s cutenji, globinskem resevanju vzrokov, ne samo simptomov, ( kot  npr KVT )!

Srecno!

lp

Prijavljen
Disconnected_101
gost
« Odgovori #25 dne:: ponedeljek, 15. oktober 2012 ura: 22:34 »

No to mi zelo godi da ni samo meni huje...keer ni tako da sem probala 2x, 3x amapak skoraj vsak dan zdnje pol leta...in se mi zdi da je po vsem tem še huje..kot da se vse samo stopnjuje...
torej imaš verjetno prav da je treba najprej malo razčistit in se potem spuščat v te situacije.
Upam da bo potem ko končno pridem na vrsto tudi kaj od terapije oz. da bom spoznala da mi vseeno koristi, ker trenutno imam občutek da bo takrat že prepozno.

veelik del tega je prav to da čutim samo anksioznost in pa žalost(ko sem sama) občutkov sreče ni...pa nima veze kaka je situacija...tudi ko me je nazadnje nekdo poljubil ni bilo ''metulčkov''...da o jezi ne govorim meni je to totalno tuje čustvo...mogoče v res izjemnih primerih če sem pod vplivom alkohola ga čutim pa še to ga neupam izraziti..
Mislim da sem ravno tvojo temo brala o otopelosti občutkov in da ti je všeč neka punca itd. s katero sem se ekstremno poistovetila in mi je bila v veliko uteho.
Če me spomin vara se opravičujem..je dokaj pogosto  Embarrassed
Prijavljen
chilispace
gost
« Odgovori #26 dne:: ponedeljek, 15. oktober 2012 ura: 22:46 »

ne , ne vara te spomin - res sem odprl temo o nezmoznosti cutenja pozitivnih custev - ki pa so se vrnila, ko sem malo bolje spoznal to punco! Sedaj imam se vedno obcasne tesnobice, anksioznost,..ampak vsaj cutim spet vec custev...prej pa sem bil kot ti skos anksiozen, ne glede na situacijo ( doma, zunaj,..).

Citiraj
veelik del tega je prav to da čutim samo anksioznost in pa žalost(ko sem sama) občutkov sreče ni...pa nima veze kaka je situacija...tudi ko me je nazadnje nekdo poljubil ni bilo ''metulčkov''...

Metuljcki so itak odvisni tudi od osebe, ki so spoznas - lahko da jih ne bos cutila tudi takrat, ko bos cisto ok!

Obcutek, da ne bo nikoli bolje oz da je prepozno sem imel tudi jaz, pa sigurno se kdo na forumu - to je dokaj normalno - jaz hodim na tearpijo ze 3 mesece in gre ful na bolje - pa se slucajno sem spoznal tole punco , in situacije sedaj lazje premagujem, ker imam koncno spet nek ' izziv ' v lajfu, nekaj, za kar se mi zdi vrredno spet zaceti ' ziveti ' - ko sem to dojel, sem zacel spet cutiti Smiley  Pa sem ze skoraj obupal, bil skos doma, hodil ven samo obcasno,..not good !
Prijavljen
Witcher
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 7


« Odgovori #27 dne:: nedelja, 28. oktober 2012 ura: 13:15 »

Zanimiva tema...tudi sam se najdem v številnih zapisih in tudi meni je to na nek način v uteho.
Mislim, pa da smo anksiozni ljudje zelo dobri v tem, da se najdemo v najslabši možni diagnozi. Zdaj ko se v fazi prenehanja z
cymbalto, sem si že postavil že vse mogoče. Od klasičnih, razbijanje srca pomeni infarkt, sizofrenije ipd, do bolj eksotičnih
nespečnost je zame  pomenila eno bolezen, ko nikoli več nemoreš zaspati ( na celem svetu je tako prizadetih le par družin) ampak meni se
je zdela čisto realna možnost, sploh ob treh ponoči.
Glede socializacije pa...zrastli smo v zelo različnih družinah. Jaz osebno sem edinček, pogovarjali se pa doma tudi
nismo veliko...torej se veliko lekcij socialnih spretnostih nisem nikoli naučil. Kar sigurno poveča zategnjenost v družbi in posledično
vpliva na samopodobo. Ampak če se tega zavedaš in greš naprej s sebi primernimi koraki začenjaš počasi postajati bolj sproščen
med ljudmi...in se tudi rajši več družiš...
 
Prijavljen
Strani: 1 [2]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.065 sekundah z 21 povpraševanji.