Pozdravljena Seni....veš anksiozne motnje niso sramota, smo popolnoma normalni ljudje.
Zato čimprej razumet in spoznat, da nisi nič nenormalna.
Anksioznost občutijo vsi ljudje v življenju.
Nekaterim, nam, pa se toliko bolj izraža in zato preide v motnjo.
Prav ta motnja pa je ena tistih, za katero velja, da ni vse v zdravilih in bo vse ok, ampak da je velik del ozdravljenja odvisen od nas. Od tega kako bomo živeli svoje življenje.
predvsem se moramo naučit živet bolj polno, bolj zadovoljevat svoje potrebe, najti čas samo zase, za sproščanje...za življenje z notranjim mirom...
Samosprejemanje je tudi pomembno. Da se ne skrivamo za maskami, kaj bo kdo rekel, kaj kdo misli o nas...s tem smo pod stalno napetostjo..ki se je niti ne zavedamo...bojimo se pokazat svoj pravi jaz....le zakaj...kdor je resnično naš prijatelj nas sprejme take kot smo, tudi če se ne strinjamo z njim v vseh pogledih. Smo pač različni.
Odkrito se pogovori z možem. Podpora doma je zelo dobrodošla.
Predvsem da partner razume da včasih "nas anxa zvije" in da odtod določena vedenja.
Ker sem sama večkratna mamica sem opazila, da je po porodu obdobje ki ni lahko...
nove odgovornosti, skrb, utrujenost,...in lahko 20x pogledamo "a še diha"....
Dojenje, previjanje...ne glede na vso srečo ob dojenčku to obdobje je stresno in naporno.
Sama se tega zavedam šele sedaj ko je vse mimo.
Zvečer se poskusi umirit z dihanjem..pozornost usmeriš na enakomerno ritmično dihanje.
Če ne gre zlahka, si omisli kak CD z sproščanjem.
Sama uporabljam tole in mi je fajn:
http://www.cdk.si/sci/gs.htmŽivela boš tako, kot se boš odločila živeti.
Skrbi in črne misli se da premagat, preusmerit, jim ne polagat pozornosti....
Čas zase si boš vzela in se boš napolnila z energijo...
Če boš razvijala dobro samopodobo in samozavest kmalu ne bo več zelo pomembno kaj mislijo drugi o tebi...
Počasi..korak za korakom se začne sprememba svoje notranjosti...
svet se začne doživljat bolj umirjeno...
Anksioznost ostane do določene mere z nami, in mi se naučimo da ne delamo drame iz "čudnih občutkov"....minejo..manj ko si na njih pozoren prej odidejo...
Topel pozdrav, Aslan
