Lep pozdrav vsem,
ne vem kam naj umestim svojo temo, pa jo bom tukaj. Če sem falila, me prosim prestavite. Pred kakimi sedmimi leti sem imela hude panične napade, en mesec nisem šla iz hiše. Hodila sem na posvetovanja k zdaj že pokojnemu Marušiču in kasneje k Rebolju, ker mi je bil bližje.
Vse je bilo OK, dokler nisem nastopila te službe. Nisem potrebovala tablet, ne nič. Na začetku je bilo vse super, ko sem povedala da sem zanosila, sicer nepričakovano so se spremenili v katastrofo.
Ne morem povedati koliko teptanja, psihološkega zastraševanja sem deležna vsak dan. Zadeve so prišle tako daleč, da sem morala aktivirati odvetnike in po vsej verjetnosti kmalu tudi kriminaliste.
Seveda kot strela z jasnega prvi hudi panični napad. Spet...po tolikem času
No zdaj vsaj vem kaj je in kako se spoprijeti s tem.
Sem se pa resno zbala za otroka, kako on doživlja te napade. Sem šla k ginekologinji ji povedala zadevo, je samo poslušala srce od otročka in rekla v redu je. Bolniške mi pa ni dala, ker to ni njena domena.
Jaz osebno bruham vsako jutro preden grem v službo, ne zdržim. Ne vem, mi lahko da osebna zdravnica bolniško? Do porodniške imam še tri mesece in si res ne želim nazaj, ker si ne želim prezgodnjega poroda. Vse formalnosti v primeru odpustitve bodo urejali odvetniki, jaz si sedaj samo želim mirno okolje, da se sestavim nazaj. Kakšne so vaše izkušnje z bolniškami in kasneje komisijo?
