Ojla Niko,
Izgleda da te dajejo vsiljivke. Meni se tudi pojavljajo na pooben način kot tebi. Obsesivne misli pač. Zanimivo je, da je tudi meni mama umrla v najstniških letih. Mi smo baje razvili eno samokontrolo, da smo lahko sploh preživeli. Ne moremo pa kontrolirat vsega in zato nas je prekleto strah. Zaradi stisk smo tudi razvili fobije pred vsem mogočiim. Najbolj pa nas je strah vsega v zvezi s tem, da koga od svoje družine izgubimo, ker se nam je to enkrat že zgodilo. To je dejstvo in ne tiste neumne misli, ki so kar nekaj in kar sploh ni res. Vsaj z mano je tako. Jaz sem tudi že 2 meseca v ponovni fazi DA stanja, a ne jemljem tega več s tako težo kot doslej. Zdravila jemljem (iste kot 1., a simptomi so še vedno prisotni), a se mi zdi da je bolj pomembno kot zdravila to, da začnemo drugače percepirat lastne misli. Lahko bi rekla, da nas daje OKM. Misli so pač misli in jih ne moremo preprečit, lahko pa se jim posmejemo. Poglej na njih na tak način, kot, da niso tvoje, da gledaš en blesav kratkovečerni film, ki ga ne moreš nehat gledat, čeprav je čisto za nič. Lahko bi ti svetovala, da nehaš gledat poročila, a kaj ko ne rolaš medijskih novic po glavi, si jih pač zrežiraš sam
. poleg tega pa se mi zdi, da moramo it skozi pproces, da zrastemo. Tudi, če ne rečemo temu sranju, da gre za bolezen, saj z poimenovanjem damo temu težo. Saj ni važno, ali gre za anksioznost, depresijo, OKM,..., za proces pač gre. Malo za šalo malo za res. Jaz pač ne spadam med osličke, ki gredo samo enkrat na led. Je pa nekaj res, da smo z vsako epizodico bolši. In še nekaj hočem rečt. Ne smemo stalno hrepenet po sreči in veselju, ker nas to dela še bolj zamorjene. Prepustiimo se toku, čeprav je bolj defekten. Lažje nam bo. Včeraj me je naprimer primla ena čudna vrtoglavca, ki me še danes drži in sem si rekla; jebemtiš sem zadeta zastonj:)
Uglavnem, vse bo še nkrat lepo. Pozabiti moramo na primarne odnose z mamo, ki nam jih je življenje prikrajšalo. Zdaj si titvojim otrokom tata in jaz mojim otrokom mama in zdaj nas oni potrbujemo.
Srečno, pa piši še kaj.
