Vrnitev v službo

[melita]

Čarobne palčke ni in je tudi ne bo. Vse je v nas, samo delo na sebi na "osvobaja" in pomaga. Lahko je boljše, potem se zgodi, da nas različne stresne situacije spet vržejo iz tira in je spet slabše, vendar ne smemo izgubiti rdeče niti. Ko enkrat spoznamo, da delo na sebi pomaga, smo na pravi poti. Toda, ta je strma, včasih moramo narediti korak nazaj, da dobimo novo moč, nov zalet.

Marsikdo izmed nas tu na forumu pozna občutke, ki jih opisujete - perfekcionizem, težko postavljanje mej, soočanje s slabo vestjo ... in tako nam naše zdravje nekega lepega dne pove, da tako ne gre naprej, da moramo poskrbeti zase.

Iz mojih dolgoletnih delovnih izkušenj (tudi zase lahko rečem, da sem bila kar pravi deloholik) vam povem, da marsikateri novodobni kapitalist vidi zaposlene kot strošek in računa, kako bi iz njih čimveč potegnil. Ob tem smo še mame, žene, hčere, gospodinje in premalo me same. Prav zato se moramo  naučiti "sortirati" naše delo na tisto, ki ga zares moramo opraviti ob roku, natančno in predano in na tisto, ki lahko počaka ter večkrat uporabiti besedico "NE".

Srečno, punce... malo vaje je potrebno (tudi meni!), naslednjič bo boljše, naslednjič bo šel NE lažje z jezika...in slaba vest, ker smo ga uporabile bo vsakokrat manjša. 



 

[Juliette]

Iz mojih dolgoletnih delovnih izkušenj (tudi zase lahko rečem, da sem bila kar pravi deloholik) vam povem, da marsikateri novodobni kapitalist vidi zaposlene kot strošek in računa, kako bi iz njih čimveč potegnil. Ob tem smo še mame, žene, hčere, gospodinje in premalo me same. Prav zato se moramo  naučiti "sortirati" naše delo na tisto, ki ga zares moramo opraviti ob roku, natančno in predano in na tisto, ki lahko počaka ter večkrat uporabiti besedico "NE".

Bravo, Melita! To so prave besede! 

Gremo v boj, punce! 
Edino same lahko poskrbimo zase, ker nihče drug ne bo.
Edino same lahko postavimo svoje meje in jih vzdržujemo, ker drugi jih namesto nas ne bodo (vsaj v našo sicer legitimno korist ne).
Edino same lahko začnemo razkrivati našo pravo naravo, ker drugim je bolj pomembno, da ustrezamo njihovim potrebam.

Vse to ni lahko, a je vredno svoje cene. In naše orožje je, kot je že poudarila Melita, delo na sebi! 

[Hermiona]

Gremo v boj, punce! 
Edino same lahko poskrbimo zase, ker nihče drug ne bo.
Edino same lahko postavimo svoje meje in jih vzdržujemo, ker drugi jih namesto nas ne bodo (vsaj v našo sicer legitimno korist ne).
Edino same lahko začnemo razkrivati našo pravo naravo, ker drugim je bolj pomembno, da ustrezamo njihovim potrebam.

Tako je! Navijam za vse nas 

Pa javite kaj, kako vam gre. Vsaj meni je malo lažje pri srcu, ko vidim, da nisem en čuden marsovc na tem planetu

in da si lahko kakšno izkušnjo, nasvet in spodbudno besedo izmenjamo.
Jaz grem ugotavljat, kaj in kako naj delam na sebi  - no res, ni mi čisto jasno.