jesenska otožnost

[majč]

evo me, pa je zadelo tudi mene.

razpoloženjsko sem se prevagala. navzdol. in zdaj sem vsa resna, mi ni do smeha, žalostna, takoj me vse prizadane. ehh...

malo se je spremenil nivo svetlobe in me je že izsesalo in bojim se, da bo v dnevih, ki sledijo tega več.

upam, da bomo zvozli. zraven mam pa še učenje za strokovca.



huh....morda bom še kaj spisala na to temo v to temo...


maja

[alexx]

Res se že počasi bliža jesen, a mene pomirja. Pomirjajo me jesenske meglice. Pomirja svež zrak. Prvo listje ki odpada. Rada imam dim iz dimnikov. Vonj po kostanjih. Mehke puloverje. Škornje. Sprehod  po PST in Mostecu.

[Aslan]

Na našem vrtu se že prvo drevo počasi barva v rumene liste ...
Jesen je moj letni čas <3

[Juliette]

Jojjjj, folk, pa kje je še jesen! Sonce je še vedno full visoko, tako kot v mesecu maju, ko nas vse razganja in baje blazno pozitivno vpliva na nas. Mislim, da o jesenski melanholiji pred oktobrom res nimamo kaj jamrat, če smo realni in objektivno ocenjujemo vpliv svetlobe na delovanje možganov.
Ne vem, najbojš se je skoz sklicevat na luno, pa na dež, pa na vročino, pa na sonce, pa na ionsko stanje, na spomladansko utrujenost, jesensko depresivnost ... Po mojem mnenju, delno kaj od tega res vpiva na posameznika, oziroma dregne v vzrok, ki je globlje v njem - to pa mislim, da je pravo bistvo vsega.

[alexx]

Jaz ne maram pomlad. Me dela živčno. Vsak je pač drugačen. 

Pri nas tudi že poletje zlati lipo pred balkonom.


In ja...tudi moj letni čas je jesen. 

[Slavka]

Zdaj je čas zrelega poletja in ni še čas, da bi melanholija prišla na plano. Svetlobe je še zadosti, sonce je toplo, noči so hladnejše in lažje se spočijemo.... treba je pač znati uživati v danem.
Drevesa se res že odevajo v jesenske barve, vendar mislim, da je to prej posledica suše kot jeseni.

[Poni]

Ja, pri nas v ljubljani je zdajle avgust.
rožice še cveto
Kostanji ob gradaščici se pa že nekaj let že v tem času barvajo kar malce v jesenske barve. Kdo bi vedel zakaj.

[Poni]

Sem bil v prejšnjem sporočilu malce šlampast. Niso jesensko obarvani samo kostanji ob Gradaščici. Vsi kostanji so se že odeli v jesenske barve. Saj pravzaprav pa to opažam že kar nekaj let. Da se kostanji obarvajo jesensko že avgusta.
     Saj so kostanji glede tega itak prvi. Vsa druga drevesa se jesensko obarvajo šele enkrat oktobra, če se prav motim. Ampak tole je pa že kar malce čudno. Da ni to kaka bolezen kostanjev. Sem pobliže pogledal liste. Na zelenih listih se počasi začno širiti packe jesensko rjave. Ko zavzamejo večji del lista, pa začne list ob robovih trohneti. Prav res mi deluje kot kaka bolezen.

Poni

[chilispace]

Juliette,

se popolnoma strinjam z vsem napisanim. Treba je bit realen ( mene recimo nikoli, ampak res nikoli ni motil pritisk zunaj, vrocina, luna,...zdaj imam pa kar tudi s tem povezane tezave, ki se potenciirajo ob teh pojavih ) To je vse skupaj en bullshit, kr eni izgovori!
    

[mina]

Joj, vsi o jeseni, a zunaj vroče, sonce...poletje. Ne maram ne jeseni, ne zime.  Takoj podpišem za polmlad in poletje preko vseh 12 mesecev. 

[Poni]

To sicer najbrž ne bi iblo dobro, če bi bilo vse leto poletje. Je pa fajn, da je vsaj ena opazila, da je zunaj še vedno poletje.

[mina]

Verjetno nisem v fazi žalosti.  Bom pa drugi teden, ko se vrnem v Slo. 

[Slavka]

Seveda je še vedno poletje in listje rumeni zaradi suše ali bolezni...je pa tudi res, da se jesen vendarle počasi bliža in bo kmalu tu.

Je pa hec, da itak ljudje nismo nikdar zadovoljni...poleti je (pre)vroče, jeseni deževno, pozimi (pre)mrzlo in preveč snega, spomladi vse cveti in povzroča alergije...  Torej lahko vsak letni čas obsojamo za naše slabo počutje ali pa ga izkoristimo za kaj lepega...izbira je naša. 

[Poni]

Verjetno nisem v fazi žalosti.  Bom pa drugi teden, ko se vrnem v Slo. 

Ja, saj mi je že nekdo rekel, da termalenga jezera najbrž nisi mogla najti v sloveniji.
Škoda. Jaz bi se tudi zastonj namakal v topli vodi

[alexx]

Saj pridemo vsi na svoj račun. Še dobro, da imamo štiri letne čase.   Zame in za Aslan je to jesen. Od vedno. Pa tudi zima v hribih je super. Zasneženi hribi, ledniška jezera, smučanje. ĐA BEST.

[mina]

Pa tudi zima v hribih je super.

Brrrrr, brrrr, brrrr...Kakšna Primorka pa si, Alexx?! Ti bomo vzeli potni list. 

[CoolName]

Majč razumem te, isto se počutim kot ti, izsesano in žalostno. Se ti kaj dogaja, da se tako počutiš?

[majč]

CoolName, ne bi mogla reči, da se mi v tem času nekaj takega dogaja. vreme v naslednjih dneh je bilo noro, padal dež in sijalo sonce, ko se je zdeževalo sem ugotovila, da se je pripravljalo k deževju in tak čas imam jaz občutek, kot da s vsi oblaki tudi v moji glavi.
dokler se ne zdežuje in ozračje ne sprosti.

glede jeseni je pa tako, da je to specifičen letni čas, ki iz človeka zvabi vso bolečino preteklega obdobja. pa ne govorim cela jesen, ampak ob prehodu. tudi sama imam sicer rada jesen, ti prehodi pa so vedno boleči in ob njih navadno precej trpim. ampak kot je rekel moj J. sam, da tako se zavedaš, da si živ. res je prekleto živo se počutim tak čas in morje upanja tli v meni ravno skozi čas, ko najbolj trpim.

lahko kaj napišemo še na temo jeseni. če želite, bom z vami delila kakšno staro pesmico. zadnje čase pa nič ne pišem. samo še živim.

maja

 

[majč]

eno leto sem spisala tole:

JESEN

Dnevi so se ohladili,
piha veter in pogosto pada dež,
a iz dna srca prihaja žgoč občutek,
ki miru ne da; sporoča, da sem živa.

Ni več sonca v preobilju,
ni toplote in svetlobe poletnih dni,
a vendar srce močno se zgane,
prinaša nove močne občutke in me prevzame.

Vse to dogajanje v meni sili k razmisleku
in ne da miru,
prebuja ta občutek v meni,
ki prebuja čute, včasih boli,
a sili me k iskanju, sili k ustvarjalnosti.

Ko le ne bi bilo kdaj tako boleče,
ko le šlo bi, ne da me v srcu peče.
Hecno se sliši, a tako se včasih čuti
in moj Gospod, kaj on poreče,
kaj od mene on želi?

Le bodi ob meni in pomagaj mi,
varuj nas skozi zahtevne dni,
iz izkušnje vem in sem gotova, da bo minilo,
ko le bilo bi lažje in ne da srce boli.

Vzemi nas v zaščito in vodi nas ti,
naj le tvoja volja se zgodi,
tebi zaupam in se ti predam,
vate upam in se borim,
da te v srcu ne izgubim.

Edino ti vselej ostajaš pomemben mi in si bil, in res si, vedno ob meni.



no naslednjo sezono je pa ta nastala:

OB KONCU POLETNIH DNI

Še zadnji utrip poletja tega leta je za nami
in počasi se bo vse skupaj umirilo.
Prišli bodo dnevi, ki so po svoji vsebini drugačni,
prišel bo hlad, ki srce umiri.

Prehod je lahko zahteven,
a hkrati koristen,
saj iz človeka izvabi vso žalost, bolečino in spomin na težke dni,
včasih še tesnoba slednje vse začini...

A potem se to izpoje,
v srcu prostor je za nove vsebine,
nova doživetja,
čas je za delo in aktivnosti.

Zdi se mi prav,
da človek dela,
zdi se mi dobro,
če nekje uspeva.

Pomembno je, da se razvijamo,
pomembno je, da živimo polno.
Tu smo zato,
da kaj naredimo,
da tudi svetu temu nekaj novega pustimo...

Da smo ustvarjalni
in da ne pustimo,
da umrlo bi tisto v nas,
po čemer iskreno hrepenimo.

V naše srce je položeno,
kar namenjeno je v tem življenju, da storimo,
zato poslušajmo svoje srce,
ki bolje razume in ve od tega,
kar tuja pamet nam vele.


po svoje ne morem verjeti, da sem že lani pisala o zadevah, katere šele zdaj dodobra razumem. ampak je res tko, da mora človek poslušati sebe, pa tudi svoj občutek za to, kaj je prav. pri tem vsak egoizem odpade in saj človek vidi po tem, kako se sam in okolica odziva, ali nekaj klapa ali ne.


tako kot je, je dobro in v redu.

maja

[majč]

Da vas malo nasmejim, ampak tale Ropert ma pa res hde komade ane:

men je par elementov tega komada pač ful hecnih:

http://www.youtube.com/watch?v=oLpyWz1dwwo