Zmedeni občutki, nihanja razpoloženja

[Weidah]

Lep pozdrav, star sem 25 let in imam čudne izkušnje, neprijetne.

Pred kratkim sem šel k zdravnici zaradi pomankanja energije in brezvolja. Sam sem že predvideval, da gre za deprisijo, in ona mi je to potrdila. Ravno v tistem času sem se tudi ogromno ukvarjal s športom.

Fitness, tek, kolesarjenje.Začelo se je bol za to da sem shujšal, prej sem imel 125kg najnižje sem bil na 79kg zdaj sem na 83kg.  Šel sem čisto predaleč, saj sem na koncu pristal na 6% telesne maščobe vendar ne kot anoreksik, saj sem imel veliko mišične mase (s kolegom sva se že pripravljala na tekmovanje v fitnessu). Po tem ko sem govoril z zdravnico sem se odločil, da malce preneham s treningi saj se mi je tudi zdelo, da je to lahko krivec za pomankanje energije in mi sam izgled in tekma ne pomenita niti približno toliko kot razpoloženje.

Po tem ko sem začel samo občasno kolesariti sem opazil neverjeten apetit. Toliko v življenju še nisem pojedel. Počutil sem se vredu. 2 tedna po tem sem si zlomil zapestje pri padcu s kolesom. Poleg tega se je pa tudi smrto ponesrečil kolega v prometni nesreči z motorjem. Glede tega nisem čutil pretirano grozne žalosti, saj ga še nisem dovolj dobro poznal in nisem se družil z njim, bil je bolj poznanstvo, vendar sem ga imel za prijatelja.

No tiste dni po tem se spomnim, da sem vsako jutro pred zajtrkom spil eno veliko kavo, kot vedno, ko sem še treniral. Kar naenkrat sem se začel počutiti res dobro. Šel sem na kolo, kljub gibsu, in dobrih 30-45min gonil kolo. Po parih dneh sem opazil, da mi gre teža nekam hitro dol in sem se odločil, da ne bom šel na kolo in se malce spočil. Tudi kave nisem spil. Takrat se je začela zabava.

Počutiti sem se začel zamišljen in žalosten. Drug dan je bilo še huje, šel sem k zdravnici kjer sem se ji skoraj zjokal, solze so že tekle. Dala mi je Asentra (antidepresiv) in Helex pomirijevalo. Asentro sem vzel takoj 1 polovičko. To je bilo prejšnji petek.

Potem sem bil cel dan čisto fuč, strah me je bilo, kot da bom umrl. Nisem vedel zakaj vendar komaj sem razmišljal, bil sem čisto nelogičen. Vzel sem helex vendar je naredil še slabše, ratal sem čisto butast, in še bolj me je zgrabila panika. Zvečer sem si rekel, grem malo ven, da socioliziram. Bilo je težko, čisto sem bil slabe volje vendar potem kar naenkrat dobre, neverjetno sem se počutil, pravo olajšanje. Mislil sem, da sem ozdravel. Apetit je prišel in vse.

Drug dan na soboto, sem zjutraj spet vzel polovičko asentre. Nisem imel nobenega apetita vendar sem se silil jesti, ker pač vem, da moram jesti. Po vsakem obroku sem po 2 urah dobil napad panike. Spet sem vzel helex in spet je bilo slabše, zato sem rekel, da ga ne bom več jemal. Zvečer sem bil spet popolnoma vredu.

V nedeljo sem spet vzel polovičko asentre kot vsak dan (ne bom več pisal o tem, tudi danes sem vzel polovičko). Takoj zjutraj sem se že počutil grozno, tako grozno, da sem začel panično iskati rešitev, od vitaminov do kaj naj pojem, od sladkega do jetrc, samo da bi se bolje počutil. Šel sem na urgenco, saj sem spet imel občutek, da me bo pobralo, čeprav sem vedel, da ni tako. Po tem so me napotili psihološko, kamor sem takoj šel ker me je čisto trgalo. Povedal sem ji vse in zamenjala je helex z nečim drugim. Hkrati pa mi dala nekaj za pomagat spat, saj sem se vsak večer točno po 4 urah spanja (VEDNO točno 4 ure) zbudil, samo odprl oči in imel občutek, da je čas za vstat. Na poti domov sem se že skoraj čisto pomiril, ura je bila nekje popoldan. Šel sem na bencinsko vzel nekaj piškotov in res užival v njih. Doma sem lahko celo pogledal nek film do polovice ko me je spet začelo grabiti. Takrat sem pa rekel zdaj pa ne. Šel sem na tekaško progo, nastavil na najvišji naklon in hitreje hodil za 35min. Vmes je bilo res bolje vendar po tem pri 35minuti spet začnem čutit tist občutek, kot da bo zdaj zdaj nekaj. Šel sem še na hiter sprehod za 10 minut po tem je bilo pa spet vredu, zvečer sem bil spet dobre volje.

No zvečer sem zaspal in se spet zbudil ob 2 zjutraj. Zvel sem tableto, ki mi je hitro pomagala zaspati nazaj. Drug dan, v ponedeljek sem zjutraj bil bolj tako tako, pričakoval sem, da bom po zajtrku takoj spet dobil napad panike, vendar ga ni bilo. Bil sem samo malce anksiozen oz tesnoben. Še vedno zeloooo neprijetno, vendar bistveno bolje kakor prej. Pogovori o tem problemu so zelo pomagali, saj sem se vedno bolj pomiril med tem, ko je nekdo poskušal sočustvovati z mano in me tolažiti. Cel dan sem bil sicer še vedno bolj mutav, vendar popoldan je bilo spet bolje, in zvečer čisto normalen. Po noči spet moral vzel tableto, ko sem se zbudl, da me je spravila nazaj v spanec.

Torek zjutraj sem imel pregled pri zdravniku za roko. Ko sem prišel tja je bilo še vse vredu, vendar me je okolica spravila v slabo voljo. Sami stari ljudje in rešilci na polikliniki. Šel sem v Bar in popil zelen čaj. Kar naenkrat BOOM bolje. Začel sem se pogovarjati v čakalnici in počutil sem se res dobro. Do večera vse vredu, mogoče malce mood swingov čez dan. Po noči sem se spet zbudl vendar nisem vzel tablete, ker sem si rekel, da lahko brez. Malce dlje je trajalo vendar je šlo.

Sreda, isto kot torek vendar bolj milo. Nisem zvel tablete za spanje, moral vstati in opraviti jutranjo rutino. WC, in 2 cigareta, po tem sem šele zaspal nazaj po pol ure. Šel sem tudi s kolegom in mamo nabirat gobe, kar je na začetku še šlo, vendar proti koncu me je začelo spet malce grabiti in smo šli domov.

Četrtek, spet isto, zjutraj čisto zbediran, po poldne bistveno bolje, vendar me je bilo še vedno malce strah, ali da se bodo vrnili občutki ali nekaj. Samo tak filing sem imel kot, da nekaj ni vredu. Popoldan spet povsem vredu

Danes petek, spet isto, kot vsak dan ta teden. Vendar zdajle sem kar dosti bolje, ko tole pišem. Ravno, ko sem začel pisati sem se začel bolje počutiti, kot, da je neko zdravilo, da povem nekomu, kaj se mi dogaja.


Torej vedno sem zjutraj zbediran in kot da rabim res dolgo da pridem k sebi.

Med vsem tem se res obremenjujem s tem in rad bi pozabil na vse to in užival naprej. Premišljeval sem kaj bi lahko bili razlogi, kaj vse se mi je zgodilo. Naštel bom stvari, ki so mi prve prišle na pamet.

1: pretreniranost, 2x na dan sem delal cardio po 45-30min in 3x na teden intenziven trening z utežmi. Premalo jedel za koliko sem bil aktiven. Gospod googel veliko pove če pogledate "Over Training Syndrome"
Nekako se mi je zdelo, da ne more biti tako extremno zaradi tega, vendar gotovo je pomagalo, saj sem bil dosti pod stresom.

2: Kolega se ubil, vendar nisem čutil neverjetne žalosti in depresije v pravem času, bolj se mi zdi naključno, da sta se nesreča in moji občutki srečali.

3: Zlom zapestja in nezmožnost trenirati kot prej. Možno vendar sem se sam odločil, da preneham s treningom brez večjih težav.


4: Tale je pa po mojem krivec. KAVA. Med treniranjem sem spil po 5 kav na dan hkrati še ene 4 redbulle in lahko tudi celo plastenko kokakole zero, hkrati pa sem pred treningi na koncu nekajkrat vzel celo kofein v prahu. Skupaj ogromno kofeina. Če pogledamo odstavek 4, kjer pišem, da sem spil ogromno kavo in da sem se odlično počutil cel dan. No takoj po tem sem povsem prenehal (čisto tako, ni bilo namerno) z vsemi viri kofeina. Nobene kave, noben redbull in nobena kokakola. Simptomi so se začeli cca 24 ur po zadnjem vnosu kofeina, in so bili najslabši 2 in 3 dan. Zdaj pa vsak dan bolje. Spomnim se tudi lažjih glavobolov nekje vmes.





Preden sem začel to pisati sem sprva hotel prašati, če je možno, da je razlog Asentra, da se zjutraj tako šit počutim, ker sem zjutraj tudi jemal in še vedno jemljem Vendar zdaj ko sem vse to spisal sem spet začel drugače razmišljati, nisem več tako zamišljen/zaskrbljen in se mi spet zdi, da je kava. Jutri tudi začnem s celo tebletko Asentra.

Kaj vi mislite?

EDIT: Zadnje dni se počutim več ali manj bolj zaskrbljen/anksiozen zamišljen s tem problemom in brez volje energije, vse do popoldneva.

[Iq_nima_nič_s_tem]

No tiste dni po tem se spomnim, da sem vsako jutro pred zajtrkom spil eno veliko kavo, kot vedno, ko sem še treniral.

Tole mi ni jasno. Kdaj si torej pil veliko kave in kdaj ne? Bolj podrobno in v enem kosu to povej, ne tako kot si napisal v 4. odstavku, kjer naštevaš vzroke. Napiši en sam post, napiši enotno in logično razumljivo.

[Weidah]

Se opravičujem. Dolg post je in veliko sem hotel povedat in sem posledično kaj čudnega napisal.

Kavo sem od nekdaj pil zjutraj, 2x dvojna podaljšana. Čez dan sem jo tudi pil večkrat, bolj kot zatiralec lahkote. Hkraiti tud redbullov veliko in kokakole zero. To je bilo vsak dan zadnje pol leta. Nekje umes se spomnim, da sem probal brez kave pa ni šlo in sem jo naprej pil. Prejšnji teden sem pa čisto tako, slučajno nehal piti vse kofeinske izdelke. Razen zeleni čaj si privoščim.

Druga verzija, bolj jedrnata

Nekako tako je bilo, do prejšnjega tedna sem spil toliko kofeina, da je na dan naneslo kot bi spil 10-15 kav ali več. Potem sem pa na hitro, v enem dnevu, iz te količine prešaltal na čisto nič oziroma minimalno, kolikor ima zelen čaj. Čaj sem začel piti pa šele v torek, ko sem opazil, da mi je bilo bolje po njemu.

Se opravičujem, če je kaj nerazumljivega. Če bo treba bom pojasnil več zadev.




EDIT: Bi pa še to dodal, da sem pred 1 letom imel pregled pri psihiatru za dovoljenje posesti orožja in očitno sem bil takrat očitno čisto vredu, saj sem ga brez problemov opravil, razen seveda malce živčnosti. Najbrž ni bilo vredno omembe vendar, sem samo hotel dodati.

[Weidah]

No dodal bi še nekaj kar je ubistvo tisto kar me najbolj moti. Včasih me je zanimalo VSE, ČISTO VSE. Še posebej znanost, biologija, živali, tudi igrice sem izredno rad igral, sem bil že skoraj odvisen pa sem opazil, da sem bolj zaradi drušnje igral, ker ko so oni nehali sem tudi jaz. Zdaj pa nimam veselja do nič od tega.

Vedno sem bil vesel, ko sem videl brata, da sva kaj počela skupaj, zdaj nimam volje, da bi kaj počel z njim. Bolj se silim a mi je kar "dolgčas". Tako butast občutek je, dolgčas mi je pa hkrati se mi nič ne da. To me tako JEZI. Vedno sem rad pomagal ljudem in sem v tem užival, vedno sem imel rad uganke in iskal rešitve, na tak ali drugačen način. Užival sem celo v tem ko sem iskal nekaj za početi, če ni bilo kaj početi. Naučil sem se delati spletne strani in me je veselilo. Ribe sem hodil lovit, kar si zdaj sploh ne predstavljam, ker bi se mi zmešalo od dolgčasa.

Včeraj je brat prišel s kolegom iz italije, ki ima sokole, da bi preganjala po nekem skladišču golobe. Takoj sem šel zraven. Normalno bi ob tem užival, ob tistem občutku, kdaj ga bo zgrabil, kdaj bo kaj zgodilo se, samo ta napetost bi me že spravila v dobro voljo. Bilo je sicer bolje kakor če bi sedel doma, vendar še vedno DOLGČAS. Bolj popoldne, kot vsak dan me je pa spet vse zanimalo. Pogovarjal sem se z bratom o njegovem novem GPSu, in polhno stvari. Zvečer sem celo šel gledat koliko bi stalo da bi mu sestavili nov računalnik, ko je jamral, da je že prestar. In me je dejansko zanimalo, koliko bi stalo. Sem bil pa tako izmučen od celega dneva, ker sem se cel dan silil in razmišljal, da sem šel spat in zjuraj je bila ista beda. Če ob cigaretu ne uživam več kakor sem včasih. Čeprav imam občutek, da kadim več.

[Iq_nima_nič_s_tem]

Očitno je, da si žrtev abstinenčnega sindroma. Asentra ne bo nič pomagala. Morda Helex, da te malo umiri, ko ti je najhuje. Ne vem kako dolgo lahko traja takšen kofeinski detox. Svetujem ti, da strička Googla povprašaš kaj o tem, ko boš pri močeh.
Vso srečo in poročaj še kaj, če se boš česa novega spomnil ali doživel.

[Iq_nima_nič_s_tem]

Poleg tega je najbrž zraven še izgorelost. Kofeina si v preteklosti šopal toliko zato, ker drugače verjetno sploh ne bi preživel dneva ob naporih, ki si si jih zadeval.
Boš videl kako bo. Če bo še huje boš moral do psihiatra. Oni najbolje vedo kaj narediti v takih primerih. Jaz lahko priporočam samo dosti počitka in dobra zdrava papica.

[Slavka]

Včeraj je brat prišel s kolegom iz italije, ki ima sokole, da bi preganjala po nekem skladišču golobe. Takoj sem šel zraven. Normalno bi ob tem užival, ob tistem občutku, kdaj ga bo zgrabil, kdaj bo kaj zgodilo se, samo ta napetost bi me že spravila v dobro voljo.

To ti smatraš pod pojmom "zabava"    Mučenje drugih živih bitij nikakor ni zabavno in če ti ob tem uživaš, bi se morda vprašal, zakaj je temu tako.

[Iq_nima_nič_s_tem]

To ti smatraš pod pojmom "zabava"    Mučenje drugih živih bitij nikakor ni zabavno in če ti ob tem uživaš, bi se morda vprašal, zakaj je temu tako.

Ne napletaj brezveze. To ni tema. Človek je v težavah in, če sokolari naj pač uživa v tem.

[Slavka]

Iq, imaš prav 

[chilispace]

Meni pa ni jasno, kako lahko zdravniki po enkratnem obisku in nekaj minutnem pogovoru predpisejo antidepresiv !? Kot, da bi dali aspirin ali pa lekadol.

Razumem, da predpisejo kaksno pomirjevalo ( Helex, Xanax ), ne pa kar takoj AD.


lp


 

[freiheit]

ja meni se tudi to zdi ful bolano.....js sem se po parih letih skup spravla pa sem dejansko sla k psihiatru mal pogledat ka bo kej lepga povedu....in eto takoj prva resitev tablete....mal me je prizadel ker dejansko ni tako vneto poslusal mojih tezav...ampak po zakljucku vsega kar sem povedla predpisal tablete katerih se res ze ful dougo izogibam.... pa reku da sem obcutliva ( ah bejs resss?? ko da tega nebi vedla) se verjamem da je to za nekoga res dobra resitev, sam se mi zdi da tablete pomagajo tulk ko si si tud sam pripravljen prisluhnit pa premagat dolocene strahove....tak da zdej sem js tudi na kemiji:D se pocutim danes mal zadeto xD

[Weidah]

Jah zdaj jih že en teden jemljem in bom nadaljeval, bom se pa vsekakor pogovoril z zdravnico. Sva zmenjena da se 14. prikažem pri njej.

Sicer pa ponoči sem spet čudno spal. Vedno se zbudim po točno 4 urah spanja, malce nenavadno. Čisto prešvican in malce zmeden, potem zaspim nazaj. Zjutraj, ko vstanem sem vedno čisto čuden, vendar se do ene 15:00 zboljša in sem po tem bolj energetičen in boljše volje. Zdi pa se mi, da gre na bolje, počasi a vendar. Sem pa zvečer čisto izmučen, kot da bi maraton pretekel, samo zmanjka me

[chilispace]

Weidah,

zdaj ko ze jemljes jih ne prenehaj, se strinjam seveda - cimprej pa obisci zdravnico, predvsem psihiatra, ki te bo lahko stalno spremljal v zvezi s potekom tvojih tezav, tudi z delovanjem AD-jev ( kar dozivljas so najbrz tudi stranski ucinki tablet ).

Srecno 

[Iq_nima_nič_s_tem]

Zbujanje ponoči in švicanje, depresivnost in nihanja razpoloženja nastanejo tudi pri skurjenosti oz. bolj učeno rečeno, pri adrenalnem sindromu. Poglej si kaj na to temo pri stričku Googlu. Vsekakor pa je to tema za psihiatra, ki bi ga moral obiskati že predvčerajšnjim.