Pozdravljeni,
sem nov na forumu. Po temeljitem brskanju po netu, sem ugotovil, da nekaj kar je recimo v UK in ostalih drzavah cisto normalno oz. zelo razsirjeno in podprto z mnozico support groupov in institucij, ki se ukvarjajo s tem, pri nas zal zelo "tabuizirano" se vedno. Tako da vsa cast in spostovanje vam na tem forumu, ki ga oskrbujete in skrbite za to da imamo mi, ki imamo anksiozne, panicne in ostale motnje, kje za debatirati.
Moja izkusnja, morda bo komu prisla prav, namrec, zunaj je izraz Cardiofobija, nekaj znanega in normalnega, pri nas te precej debelo gledajo, ko komu omenis to.
Pred priblizno 4imi leti (ko sem se kadil, tako cigarete kot tudi travco), sem dozivel svoj prvi panicni napad. Hitro mocno bitje srca, bleda koza, mokre potne roke, obcutek da bom umru, utesnjenost v prsih itd... dejansko sem mislil da dozivljam pri svojih 26ih letih srcni napad. Po pogovoru s svakinjo, ki je zdravnica, sem se pomiril da je slo za reakcijo simpaticnega zivcnega sistema - torej za panicni napad.
Od tistega dogodka naprej, sem prenehal s kajenjem, cez noc kar je tudi rahlo vrglo moj organizem iz normale. Nespecnost, nocne more, anksioznost, skrb da nikoli ne bom vec uredu... in pa strah da je s srcem nekaj narobe. Naredil sem EKG, naredim sem ultrazvok srca, vse super fino fajn. Slikal sem si pljuca, kljub kajenju zacuda cista. Skratka vse je bilo super fino in zivljenje je slo naprej - po tem ko se je telo prepucalo nikotina in ostalih sranj ki sem jih leta metal vase...
Potem je bilo 4 leta mirno in super zivljenje je slo naprej. Brez strahov, brez anksioznosti (zelo obcasno blaga oblika sicer ampak nic motecega). Pred dobrim mesecem, mi je umru oce, prezgodaj, zaradi infarkta

mocno me je prizadelo, namrec celo zivljenje smo ziveli skupaj v isti hisi... in strah se je vrnil nazaj, spikanje vse okol in nad srcem, v sredini, levo, med lopaticami, ramena vse... ni da ni - preprican sem bil v to da se meni dogaja isto kot se je mojemu ocetu. Nekje sem prebral da je to dokaj normalna reakcija na smrt v druzini (da povezujes vzrok za smrt, s seboj, da se bo to tudi tebi dogodilo, oz. se dogaja...) Naredil sem EKG spet, vse krvne preiskave, razlozil sem zdravnici kaj me skrbi. Vse je bilo super. In je bilo nekaj casa mir, tudi spanje se je normaliziralo in zalovanje se je lahko nadaljevalo. Pocasi so stvari sle na bolje, vceraj pa panicni napad sredi spanja, vse me je spet spikalo, bolelo, tiscalo v prsih... danes sem sel spet na EKG, preprican da sem vceraj ponoci dozivel srcni napad ali kaj podobnega, da je nekaj pac narobe. EKG spet cist, normalen, zdrav. Zdravnica je bila izredno razumevajoca, in tudi sama rekla da je to psihicnega izvora.
Samo toliko, zelel sem deliti izkusnjo z vami, da bo meni lazje, ker sem nasel sorodne duse na tem forumu v vasih zgodbah, IN da bo mogoce nekdo drug, ki ima podobne strahove okoli svojega srca in zdravja, slisal zgodbo o tem kako je PSIHA RES MOCNA, in kako lahko dejansko ustvarja bolecine ki imitirajo resn problem.
Se opravicujem za dolzino posta, pa vseeno upam da bo nekomu pomagal. Sam upam da bom lahko danes mirno zaspal spet, vedoc da je vse ok, navkljub bolecinam ki jih se vedno cutim. Ce ima kdo kaksen nasvet ali pa samo pomirjujoco besedo, prosim na dan z njo bom zelo hvalezen.
Hvala in en lep dan zelim vsem skupaj.
