mlaj in luna

[majč]

Ejla,

od vseh mogočih lun daleč najslabše prenašam prav mlaje. svet se mi podira. popoldne je bilo še vse kul, potem sem proti večeru začutila najprej utrujenost, kar ni čudno glede na to, da sem bila na šihtu od 07:00 do 18:00, vendar pa se je temu pridružila pozneje še otožnost, ki se mi poglablja do globoke žalosti sedaj. misel me je vodila do tistih izredno žalostnih in bolečih občutij o tem, da se je nekje v preteklosti zalomilo in da sem nekatere ljudi neverjetno močno vzljubila, pa mi vsaj del tega ne samo da niso znali vrniti nazaj, ampak me niso želeli niti spoznati, niti verjeti, da sem v redu oseba. boli me tudi to, ko vem in čutim, da imam koga izredno močno rada, ta oseba pa me v osnovi ne ceni. več ljudi je, pa spet ne tako veliko, na katere spomin poraja v meni nek globok občutek žalosti in istočasno velike ranljivosti, ker jih ne znam nehati imeti rada, ker sem jih v preteklosti enostavno vzljubila in tega ne znam spremeniti, zato niti ne znam spremeniti tega, da se ne bi počutila tako prekleto ranljivo v odnosu do njih in ranjeno, ker mi vsaj del ljubezni niso nikdar znali vrniti. raje kot to so me, predvidevam, okarektizirali kot neko zlo, kot nekoga, ki v osnovi ni o.k., kot nekoga, ki blefira, pa tega ne počnem. še moj oče pravi in je rekel, ko je spoznal mojega fanta, da če kaj lahko od mene pričakuje, je to to, da bom 100% odkrita in da bo vedno vedel pri čem je.

sovražim molk, sovražim nezmožnost komuniciranja, sovražim to, da ne morem s pogovorom rešiti težav, sovražim to, ker ne znam brati samo slike in vedno potrebujem podnapise v besedah.


ne maram tega, da ne znam vedno prav izbrati, če sploh človek pri tem ima kakšno izbiro, komu zaupati in koga spustiti do sebe in ker ne morem izbirati vedno, koga želim in koga nočem več imeti rada. ne maram tega, da trpim kdaj zaradi ljudi, ki jim ni mar in tega, da tovrstnih zadev enostavno ne znam sama uravnavati. danes mi je težko, danes sem spet žalostna za popizdit, danes bi samo jokala, kot da je sama tema in žalost še na tem svetu. upam, da bo v naslednjih dneh bolje. žalostna sem ful, čeprav morda samo ta večer. pa saj je najbrž samo mlaj, ampak zakaj vsa ta drama v meni?!?


maja

[majč]

http://www.youtube.com/watch?v=I-G8IfjPAII

men še kar ta komad pomaga. in eno ful lepo sliko sem našla, ki pa je nikakor ne znam forwarderad sem.

[majč]

ne morem verjet, ampak enega posta nisem prejela v tej temi, pa res sem bila precej doupt.

takole je...nima smisla razlagat', ker se najbrž ne da razumet'. še sama sem rabila leta, da sem sprejela, da se nekatere zadeve v meni poglabljajo dlje. da ne morem mimo svojih lastnih čutenj in tega, da se na vsake kvatre (ob luni navadno) v meni zbudi vsa ta pretekla bolečina. to je moja prtljaga.

danes vem, kako bi morala ravnati. danes vem, da mi srce vse pove. danes vem, da sem ga neštetokrat polomila in da so stvari, ki jih ne morem popraviti in so stvari, ki jih moram enostavno sprejeti.danes vem, da mi je Gospod odprl novo okno, da imam priložnost za srečo. tudi jaz, čeprav sem se na momente že počutila prekleto.

poleg dejstev, ki jih danes bolje razumem in znam sprejemati, kot sem jih znala v preteklosti, je v mojem srcu zraslo še veliko novega. predvsem pa upanje in občutek, da imam tudi jaz prihodnost.

tudi jaz bom najbrž imela, in to kar dva, krasna otroka skupaj z mojim dragim. tega mi ni nihče povedal, ampak odkar poznam njega, je to zraslo v mojem srcu. tako močan občutek, da to bo.  velikokrat razmišljam o tem, kako bo to. tudi on si tega zelo, zelo želi in to vem.

in imam tisto, kar sem si želela: ob sebi človeka, ki je zares dober in plemenit, ki me spravi v smeh s svojimi neverjetnimi in nepričakovanimi izjavami in ki predvsem ni čisto nič pokvarjen. ima tako naiven in čist značaj. svoje muhe, seveda, tudi. ampak šele ob njem je v meni zraslo upanje, da bom tudi jaz živela. da nisem že vsega na temu svetu zavozila.

najblj od vsega se ne maram čutiti za karkoli krivo. ne rečem, da sem ravnala vedno prav, ampak zares mi ni bilo lahko; za vse sem bila sama od samega začetka. nikakor nisem mogla uspeti. sama že ne, nikakor, ne glede na to, kaj mi je reklo moje srce. pravzaprav mi sploh ni šlo tako slabo - zelo sem se trudila. ampak sem bila v tem pač sama. samo jaz.

zares nočem biti več žalostna. ob sebi imam človeka, ki mi prinaša ogromno veselja in zadovoljstva in zares bi ga rada osrečila. on je izbral mene in jaz izberem njega in skupaj z njim pišem najino knjigo življenja.

za preteklost je 100x prepozno.dolgo sploh nisem razumela, kaj sploh hoče od mene, kaj naj z vsem tem. samo človek sem. in ko sem Boga prosila, v času, ko sem umirala od obsesij, da mi to breme odvzame, ker ga ne zmorem, je to tudi storil.

in življenje je šlo naprej. preteklost je pustilo za sabo. jaz na momente čutim eno zares veliko žalostob izgubah in ob razočaranjih preteklega časa. ampak tak trenutek mine in sem spet vesela in lahko razveseljujem druge. pa oni mene seveda. bolj kot to, pa je čustvo radosti tisto, ki mi ostaja ne glede na vse. in živeti s polnim srcem ljubezni in polno glavo dobrih misli je izredno lepo. me pa razočara samozadostnost pri ljudeh, grandioznost in to, da so nekateri same sebi pomen in dovolj. tega glede na svojo naravo ne znam razumeti. res ne znam.

v prihodnjih dneh pa upam na tolažbo, tisto notranjo, da se srce končno spet pozdravi, ker me trenutno še kar malo prežema žalost. hecno, ampak na vsake kvatre me ujame v svoje okove. pa naj kdo reče, da je to zgolj in samo razpoloženjska motnja. kar naj reče, jaz mislim, da je še mnogo več kot samo to. veliko, veliko več kot samo to. to sem pravzaprav jaz. takšna pač sem in ne znam in nočem biti drugačna.

 


 


maja

[majč]

Ta pevec in njegovi komadi pa so mi adijo-pamet dobri:


http://www.youtube.com/watch?v=ono4fdjfka8&feature=player_embedded

  evo pa sem že vesela. to je prednost bipolarnosti iz tega, ko je drama in se svet podira in globine žalosti nazaj na površjein v smeh  to je sreča, res. če že se poglablja, da imaš na dnu pa eno odskočno desko še navzgor.

maja

[majč]

in končno je prišel na youtube naslednji komad:

http://www.youtube.com/watch?v=GS-n58L6slQ


 

[majč]

ta je pa tudi abnormalno lepa pesem

http://www.youtube.com/watch?v=kFPebe7Tgg0&feature=related


no, zdaj sem pa že veliko veliko boljše volje. upam, da ste tudi drugi uživali ob teh pesmih in da ste dobro.

maja

[nebesno modra]

Pozdravljena Maja !

Res je čas dopustov vendar to verjetno ni razlog, da nisi dobila nobenega odgovora na svoje pisanje. No zdaj dobiš enega  , čeprav se mi zdi, da je tvoje pisanje neke vrste pogovor, ki ga imaš s svojo dušo in je težko kaj dodati. Lahko ti sicer rečem, da žalost poznam in da je v svoji biti včasih zelo lepa in prečiščujoča. Kadar traja predolgo pa....saj veš. Veseli me, da ti glasba dvigne razpoloženje. Želim ti mirno noč, lp

[majč]

Pozdravljena Maja !

Res je čas dopustov vendar to verjetno ni razlog, da nisi dobila nobenega odgovora na svoje pisanje. No zdaj dobiš enega  , čeprav se mi zdi, da je tvoje pisanje neke vrste pogovor, ki ga imaš s svojo dušo in je težko kaj dodati. Lahko ti sicer rečem, da žalost poznam in da je v svoji biti včasih zelo lepa in prečiščujoča. Kadar traja predolgo pa....saj veš. Veseli me, da ti glasba dvigne razpoloženje. Želim ti mirno noč, lp

hvala ti nebesna.

pomislila sem, da se mi to zgodi in dogaja, kadar mi manjka počitka. takrat butne tudi iz podzavesti ven, očitno. jaz ne vem... mogoče je to včasih dobro, da se prečistiš, ampak danes sem nekaj pomembnega zamudila, ker sem se ubadala s tem. neki gospe sem obljubila, da jo peljem na grob in čisto pozbila, da imam še to. poleg tega sem bila izjemoma na šihtu do 18:00 zaradi potrjevanja itd. zadev, ki prej niso mogle it ven. ker enostavno ne podelamo vsega, kar imamo. ful mi je žal, da sem na tisto prej pozabla pa tako dober namen sem imela. čeprav sem rekla naj pokliče mojega fanta, če me ne bo, da mi on sporoči, ker zadnje čase res pozabljam tisto, kar imam poleg službenih obveznosti. nenako sem preobremenjena. moj dragi mi sicer pomaga ful ful zadnje čase sploh. ampak mislim, da mi fali prav sem in tja kaka ura spanja. to bo treba not prinest. sam je tko, da se on spočije dopoldne, kadar ponoči dela itd. ko jaz delam in je pol poln elana in ko bi šla jaz počivat je že ono: pejva športat, dejva to, dejva un....saj ful rada vse to počnem, ampak zmanjka me pa. pa tudi težko spim popoldne. in res rabim čas, da zaspim, kadar ga ni ob meni.

[Betka]

Majč, izkoristi vikend za počitek...ne moreš biti vedno v pogonu.
pozdrav

[majč]

Beti, hvala.

na to temo pa kot nalašč v grobeljskem župnijskem listu vzeto iz današnjega evangelija zgleda, evo:

"Tisti čas so se apostoli zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. Tedaj jim je rekel: "Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!" Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli in prišli tja pred njimi. Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, kajti bili so kakor ovce, ki nimajo pastirja in jih je začel učiti mnogo stvari"
Mr 6,30-34

o.k., malo sem mimo udarila s primerjavo, ampak tale stavek, da se je treba spočiti je bil pa tako poudarjeno napisan, da mi je takoj padel v uč. )) that's the point in kdorkoli mi je v zadnjem času svetoval, naj malo izprežem itd. je imel prav, ker bom zelo slabo produktivna v nasprotnem primeru.

No danes je moj dragi na šihtu cel dan, jaz pa imam kar nekaj zadev za pripraviti. Dopoldne sem preživela v družbi njegovih in potem še mojih, opravila dva ornk sprehoda, potem tudi pojedla, zdaj pa sem si res stopila en think active sensilab šumečo tableto in se mal useda dol. danes sem sama "doma", pri nama v bistvu (pravi moj dragi, naj temu rečem). v glavnem pri njem, kjer zdaj pravzaprav živim. in ju3 moj dragi pranuje rojstni dan, tko da bom danes spekla dvoje mufine, torto, pa pico pripravila in jo dala v skrinjo n narezke za obiske, ki mu pridejo kaj voščit. tko da dela je ful. dopoldne sem tudi malo pospravila, ampak samo toliko, da je kolikor toliko urejeno. na mizi ima ful lepo rožico iz cvetličarne, katere barva me je naravnost očarala - zdaj mi je všeč tista barva med rdečo in oranžno, nekoliko pastelna in hkrarti še vedno dovolj živa. in ta roža je natančno takšna. zraven pa sem mu že dala darilo s čestitko. no začetek naslednjega meseca pa mu moram pripraviti še piknik. in spet torto pa pecivo pa tko. žurka bo skratka. potem pa se začnem učit za strokovca. uff pestro je, treba se bo tudi vmes malo spočit, če bom želela vse speljati, ker v službi pa je itak tudi gore dela; sem bila v petek tam do 17:30. noro, ne res, noro.


No še ena misel mi je izredno všeč z današnjega  Grobeljskega zvon-a (joj kok ne maram besede zvon, ker me takoj spomni a delnice, ki so propadle in na to, kako folk v Cerkvi sklepa posle, ki sploh ne spadajo tja).
No všečna misel, ki je pisana pa zelo v Franščikovem duhu, katerega karizma me že leta navdušuje pa je naslednja:

Biti majhen...
Najprej moli. Moli, da bi znal
biti majhen, ves preprost
in do kraja iskren.
Da bi se takega majhnega
najprej vzljubil sam...
Potem se pa tak ves daj Njemu,
ki edini zna učinkovito zdraviti
naš napuh in samopoveličevanje.

Lojze Kozar

[majč]

http://www.youtube.com/watch?v=ckH3V_xOCnQ

[majč]

http://www.youtube.com/watch?v=gBEI1F22uqE&feature=related

[majč]

ta tip ima pa res čist posebne pesmi, evo, še eno:

http://www.youtube.com/watch?v=-3VpTnQAxns&feature=related

[majč]

http://www.youtube.com/watch?v=zS3MIWuMRhQ&feature=related


 

še mal glasbe, pa chill out-a, potem pa na delo. držite pesti, da mi rata torta

maja

[majč]

waw, tole je pa bila sprostitev sedaj. počutila sem se zelo utrujeno in se naposled kljub obveznostim in načrtom odločila, da napravim en avtogeni trening. naredila pa sem 3: za sprostitev in obvladovanje stresa, za boljšo koncentracijo in še za boljši spanec. vse s pomočjo zgoščenke. ta zadeva je res super. saj bo kar še spala, ampak ne bom, ker me čaka delo in ker bi rada spala ponoči.

ostanite v cvetju

maja

[Iq_nima_nič_s_tem]

najblj od vsega se ne maram čutiti za karkoli krivo. ne rečem, da sem ravnala vedno prav, ampak zares mi ni bilo lahko; za vse sem bila sama od samega začetka. nikakor nisem mogla uspeti. sama že ne, nikakor, ne glede na to, kaj mi je reklo moje srce. pravzaprav mi sploh ni šlo tako slabo - zelo sem se trudila. ampak sem bila v tem pač sama. samo jaz.

Zakaj misel, da si bila sama? V bistvu smo vsi sami v sebi. Zdi pa se mi, da ni bilo tako mišljeno.

[x-boy1]

Iq, preveč brezpredmetnih vprašanj postavljaš. Ljudje ne pričakujejo, da boš ti igral za njih psihoterapevta, pričakujejo ali podporo ali informacije, ki jim bodo omogočale, da globlje premislijo o svoji težavi

[Iq_nima_nič_s_tem]

Iq, preveč brezpredmetnih vprašanj postavljaš. Ljudje ne pričakujejo, da boš ti igral za njih psihoterapevta, pričakujejo ali podporo ali informacije, ki jim bodo omogočale, da globlje premislijo o svoji težavi

Ob prvi objavi na tem forumu sem fasal nekaj podobnega. Pa kaj si ti neko božanstvo, da veš kaj je brezpredmetno in še več, da si upaš trditi kaj se jaz igram?
Dajte no prosim lepo! Dovolj je bilo teh otročarij! Vse, ki kaj podobnega še nameravajo pisati nagovarjam naj take reči za sebe držijo.
Tokrat mislim, da sem se izrazil na dovolj nežen način, da ne bom imel spet problemov z dostojnostjo.

[x-boy1]

Namen vprašanj je, da dobimo odgovor. Tvoja vprašanja so brezpredmetna, ker odgovor na njih ne prinaša nobenih koristnih informacij. Predvidevam, da se "igraš" psihoterapevta, ker očitno ne znaš postavljat pravih vprašanj, ki bi jih kvalificiran psihoterapevt znal.
Samo moje mnenje.

[majč]

prosim ne kregajte se mi v tej temi, ko mene stisne pridem in pojamram, upam na kak komentar in da se bo komu dalo dat kak feedback, dejansko včasih rabim tudi oporo in tolažbo, ko mi je zares težko in sem tak človek, ki to poiščem. tako pač je, moje amplitude in intervali znotraj le teh ter paleta razpoloženj in čustev je zelo barvita. zelo intenzivno doživljam in občutim vse, kar se dogaja v mojem življenju in rabim povedat, ko tako pride, rabim da lahko dam ven. včasih ne gre drugače kot preko artikulacije ob tem, ko pišem in ko se scmeram. velikokrat pa se imam tudi zelo peszro zaradi tega, kar se mi dogaja. danes sem bila vsa vesela, da grem domov k mojemu fantu, s katerim smo proslavili njegov rojstni dan in sem bila kar malo hipomanična ko sem čakala na vlag. noro hecne asociacije sem imela. in ob tem sem se neverjetno zabavala. če bi ljdje za en moment doživeli brainstorming v moji glavi, jim zagotovo ne bi bilo dolgčas in bi bilo to za mnoge pravo doživetje. moj fant je ravno obraten. ima umirjen um, ampak včasih ustreli kako tako, da se ob asociacijah, ki mi jih pusti njegova nepričakovana izjava oba neznansko zabavava.

torta je uspela in vse drugo tudi.

zdaj pa se grem umit in se mu mal še posvetit pa naspat se, jutri je delovni dan.

Ne kregajte se. vse je ok. rabila sem dolga leta za to, da danes to znam, ampak virtualni komentarji me ne prizadanejo kot so me nekoč, ko sem bila še zelo mlada. nekako se odločil sama ali povedano kupim ali ne.  in predvsem kaj lahko s povedanim naredim.

si še kaj napišemo.

držite se.

maja