Zgubljena

[zbeganka]

Pozdravljeni!

Sem prvič na vašem forumu,da se aktivno vključujem s svojim problemom.Imam generalizirano anksiozno motnjo s paničnimi napadi.Zelo težko funkcioniram v vsakdanjem življenju s to motnjo,ker mi vedno znova strah prepreči to lahkotnost,ki jo ima večina ostalih ljudi.

Veliko stvari je že bilo napisanih in obravnavanih,mene pa dejansko zanima,kako se moji sotrpini soočajo in spopadajo s svojimi zavorami-"strahovi".Zanima me tudi ali obstaja v Ljubljani kakšna delujoča skupina ljudi,ki imajo to vrsto motnje,sama nisem nič zasledila.Če ima kdo kakšno informacijo za kontakt,bi mu bila zelo hvaležna.Ker kdo bi lahko vedel več,kot tisti,ki preživljamo podobne občutke.Hvaležna bom za kakršnokoli informacijo.

Lp

[lunica]

Pozdravljena!

Razumem,da ti je težko zaradi teh občutkov,ampak svetujem ti:Ne zapiraj se vase ali v prostor katerem bivaš saj boš na koncu postala ujetnica le tega.Če se ti kje zgodi napad panike poskušaj misli preusmerit v nekaj pozitivnega ali vzami to kot nekaj kar bo minilo in,da se ti nič hudega ne more zgoditi.
Poišči strokovno pomoč,ker le ti občutki so lahko posledica preteklosti(nepredelane stvari,ali sedanji stresi),poskusi ugotovit kaj je tisto česar te je strah in zakaj se ti dogajajo ti občutki?Je morda bilo v zadnjem času česar preveč?
Pritiski ali preveč obveznosti itd.Najlažje boš počasi odkrila vzroke pri sebi in s pomočjo strokovno uspobljene osebe(psihiater,psihoterapevt)
Poskusi  z sproščanjem(tehnike dihanja),ki se jih lahko naučiš,če piješ kavo le to malo omejit,več surovega sadja in zelanjave in vitamina C,ker sem nekje zasledila,da nam ga stres ogromno vzame .
Meni je pomagala joga,plavnaje,savna in predvsem se lotit težav postopoma.Kaj je tisto kar mi povzroča nelagodje in občutke tesnobe?Kaj lahko storim že sama zase? Ne gre čez noč,ampak postopoma.
Ne obupaj saj bo šlo,in meni ni več tako grozno čeprav ni niti tako prijetno ampak sem z anksioznostjo pridobila novo spoznanje in začela živeti tudi drugačen način življenja bolj sem se začela posvečat sebi na vseh področjih.

[joza]

Lunica je odlično napisala. Sam bi priporočil še uživanja omega 3 maščob in vitamine B kompleksa.
In ne beži pred paničnimi napadi. Zelo pomaga, če jih tudi dobro razumeš. Čim več preberi o tem. Anksioznost za telebane je za začetek zelo dobra knjiga.
lp

[Iq_nima_nič_s_tem]

Vsak drugi, ki ga srečaš na ulici NI tako zelo sproščen kot se tebi zdi. Zdi se ti, da imaš največje težave na svetu in prav tako se enako zdi približno vsakemu drugemu mimoidočemu. Drug pred drugim se skrivamo in kažemo samo tisto kar se nam zdi, da je primerno. Tudi tisti, ki so prepričani, da pa se oni že ne pretvarjajo... Nimajo pojma o pojmu o najmanjšem pojmu kaj sploh so. 

[dusica]

Lq,...

Drug pred drugim se skrivamo in kažemo samo tisto kar se nam zdi, da je primerno.

Ta stavek mi je zelo všeč...

Zbeganka, jemlješ kakšna zdravila ali hodiš na psihoterapijo? Slednja bi ti najbrž pomagala odkriti vzrok teh strah oziroma izvor in kako lahko preprosto preusmeriš misli, prepričanja...

Piši še kaj!

                                           Dušica

[Dharma]

Zbeganka, se strinjam z vsemi zgoraj! V ljubljani misli, da je skupina za samopomoč in tam sigurno imajo podobne težave kot ti. Sicer pa lahko na tem forumu spoznaš svoje sotrpine in si izmenjate mnenja ali se celo spoznate v živo.
Bodi močna! 

[zbeganka]

Hvala vsem za spodbudne besede .Lahko se pohvalim,da mi je vtem času uspelo iti na morje..po osmih letih,ne iti nikamor iz Ljubljane.Tudi vaša razmišljanja so mi bila pri tem v veliko oporo.Sama pot do morja je potekala v različnih intervalih(občutkov).Vendar,ko sem prišla na cilj,sem bila neizmerno zadovoljna .

Rada bi vam odgovorila še na nekaj vprašanj,ki sem jih dobila.Do sedaj nisem jemala še nobenih antidepresivov in nikoli nisem bila hospitalizirana,čeprav je moja motnja stara že desetletja.V zadnjem obdobju pa intenzivno
skušam najti dobrega psihoterapevta,do sedaj sem bila pri dveh,vendar se nekako nismo ujeli.Drugače pa poskušam vsak dan narediti kakšen korak več,pri situacijah,ki me spravljajo v stisko.

Se mi pa je na morju porodila ena ideja na kakšen način bi se lahko povezali izven tega anonimnega foruma in dejansko skozi skupino aktivno pristopili k svojim problemom in soočanjem le z njimi.Če bi se komu zdela ta ideja zanimiva mi prosim sporočite.Sama osebno bi bila zelo vesela spoznati svoje sotrpine tudi v živo in skozi naše izzive spoznavat vas in sebe.

Lep dan vam želim še naprej 

[chilispace]

Pozdravljeni,

jaz osebno sem zelo vesel, ko lahko takole dobivam informacije, berem izkusnje, sam napisem kaj o svojih tezavah...forum je super zadeva, koristna in dobrodosla, da ves, da nisi sam .

Kar pa zadeva skupine v zivo, ki bi aktivno pristopila k resevanju posameznikovih tezav oz soocanju, sem pa malce skepticen. Pravis, da si bila pri dveh terapevtkah  in se nisi ujela z njima - potemtakem ti nihce ne garantira, da bi se ujela z vecjo skupino forumasev, z ljudmi, ki imamo enake probleme; sam sem mnenja, da bi bila vecina potem se bolj negotova in zmedena, kot ze sicer je. eno je pisanje na tej strani, drugo pa je v zivo.
          Pa se nihce od nas ti zares ne more pomagat , ne zato, ker nismo strokovnjaki, ampak zato, ker imamo tako zelo razlicna mnenja ( vsak je individuum in ima svoje tezave in poglede na resevanje tezav ). Aktivno lahko pristopis k stvari samo sama ( resila se bos samo sama ), skupina bi bila samo korak nazaj - kdo si pa zeli se v zivo poslusat te depresivne zgodbice vseh nas 

To je seveda samo moje mnenje, ne me prevec grajat zdej 

lp

[Toja]

Zbeganka, to o čemer zdaj ti govoriš že obstaja...to so samopomočne skupine, tu se imamo možnost dobivat vsi iz foruma, ki si to želimo in imamo takšne ali drugačne težave,
se spoznamo v živo in smo si drug drugemu v oporo...mislim, da je to super zadeva, ker
edino mi, ki smo v težavah drug drugega najbolj razumemo.

Tudi sama sem tako začela, dobila ogromno informacij, se naučila kako določene situacije obvladat
in lahko ti zagotovim, da sem dosegla velike rezultate...

Veliko je teh skupin v sklopu društva DAM in so vedno objavljene na forumu...vodijo jih osebe, ki so same imele ali imajo težave, so se pa izobraževale na posebnih delavnicah o načinu kako to ljudem predstaviti...dostikrat so tudi razna predavanja strokovnjakov ter izmenjava mnenj in izkušenj
prisotnih...te skupine so brezplačne...

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html

Nekatere skupine čez poletje ne delujejo, bodo pa začele v septembru...poglej si in se pridruži tisti, ki ti je najbližje...kar pogumno...

[zbeganka]

Pozdravljeni

Vesela sem vaših odgovorov kajti tudi to je del aktivnosti in naših razmišljanj.Kar zadeva skupin za samopomoč,sem se udeležila in moram priznat,da sem bila malce razočarana.To pa ravno zato,ker se preveč teže pogovora vrti okoli jemanja tablet na žalost pa se premalo pogovarja o rešitvah.Samo razpravljanje o težavah kot vemo ni dovolj,če ni konkretnih dejanj. Ker vemo,da nas,ki imamo anksiozno motnjo ni težko še dodatno deprimirat,če poslušamo nesrečne zgodbe...Vsaj name te stvari tako delujejo.Zato sem razmišljala malce drugače.

Pri nas je ravno problem,da se tako radi zapiramo v svoje majhne svetove in pozitivno neobvezno druženje z izmenjavo naših dosežkov se mi ne zdi korak nazaj.Menim,da bi bila to naša dodana vrednost pri reševanju individualnih stanj,jasno pa je,da v situacijah,ki so ti mučne si sam s svojimi občutki.In tukaj je izključno tvoje delo.

Zato bi rada spoznala najbolj pogumne med nami in v živo izmenjala ta pozitivna izkustva,ki verjamem niso zmeraj najbolj prijetna,so pa zato toliko bolj žlahtna.Rada bi spoznala te vaše poti...

Sončen pozdrav vsem

[zbeganka]

En lep pozdrav...A mi lahko kdo pove,kje bi lahko dobila knjigo anksioznost za telebane,namreč je razprodana.Če mi lahko podate kakršnokoli informacijo bi bila zelo vesela.Kupila bi tudi rabljeno ali,če bi mi lahko kdo posodil.

lp

[Slavka]

Zbeganka, če mi na ZS zaupaš naslov, ti jo bom jaz posodila. 

[chilispace]

Zbeganka,

Kaj pa izposoja v knjiznici ? Pri nas na Vicu v LJ vem, da jo imajo, najbrz tudi drugod !

lp

[lexi]

sama se ze leta borim z depresijo in anksioznostjo.V

[zbeganka]

Včeraj,sem bila prvič na terapiji KVT strokovnjakinje in moram priznat,da sem bila zelo pozitivno presenečena.S cmokom v grlu in težjo sapo sem se odpravila na prvi obisk.Ordinacija v stavbi,ki mi je že v osnovi antipatična.Premagam za začetek najprej stopnice potem pa nastopi vprašanje,ma kje za vraga je ordinacija.Po nekaj minutnem tavanju,se zavem,da ordinacija le ni v mojem dosegu "kontroliranega strahu".Kaj pa zdaj...simptomo ankse in panike se stopnjujejo,vendar si rečem v naslednjem momentu,do tukaj sem prišla,to pot pa jo ne boš zbrisala.Pokličem terapevtko in ji pojasnim,da ne najdem njene ordinacije in ji takoj povem svoj dvom,da mogoče ne bom zmogla. ???Ko sem dojela,da je terapevtka z odločnim korakom zakorakala proti meni,po tistem grozno dolgem in temačnem hodniku z nasmeškom na obrazu sem vedla,da to pot ni bega.Po klasičnem scenariju sem se hotela nekako rešit iz neprijetne situacije,mi terapevtka ni dala časa zato :unsure:Odločno me je prijela za roko in sva s strumnim korakom odkorakali do ordinacije.Kakšni mešani občutki so se mi podili po glavi ni potrebe,da razlagam...ampak glej ga zlomka,preživela sem prvi šok  :seznojim Po dobri uri terapije,sem odšla z neko novo energijo,ki jo do sedaj še nisem razpoznala pri sebi.Veselje in zadovoljsto pa sta prišla šele z nekaj urno zamudo.Povem vam nekaj,vsi ti občutki,ki so me objemali v tem času so bili vredni vseh novih spoznanj,ki sem jih na tej poti dojela....in veste kaj splača se

[alexx]

Ma super.  

[Juliette]

Mmmmm... Zbeganka, privoščim ti iz vsega srca. Zapomni si te občutke. Po vsakem pomembnem koraku navzgor te bodo obiskali in večji, ko je napor, slajša je potem sreča ob dosežku. Le tako naprej... 

[Slavka]

Po dobri uri terapije,sem odšla z neko novo energijo,ki jo do sedaj še nisem razpoznala pri sebi.Veselje in zadovoljsto pa sta prišla šele z nekaj urno zamudo.Povem vam nekaj,vsi ti občutki,ki so me objemali v tem času so bili vredni vseh novih spoznanj,ki sem jih na tej poti dojela....in veste kaj splača se

  bravo...zdaj pa pogumno naprej.

[Dharma]

Po klasičnem scenariju sem se hotela nekako rešit iz neprijetne situacije,mi terapevtka ni dala časa zato Odločno me je prijela za roko in sva s strumnim korakom odkorakali do ordinacije.

Tole mi je pa zvenelo tako filmsko  ampak veš, kdaj bi tudi jaz rabila tako odločno roko, ki bi mi vlila upanje in pogum ter rekla GREMO akcija 

[Iq_nima_nič_s_tem]

To je šele začetek. Zdaj bo treba vztrajati in čim manj lagati na terapiji.