na robu-prosim pomagajte

[harmonyy]

V zadnjem tednu sem imela kar nekaj napadov panike in tesnobe in sedaj me že par dni spremlja ta grozen občutek stalne živčne napetosti, zdi se mi kot da sem z živci na robu in se v določenih trenutkih kar ne morm pomiriti! na čase imam občutek da ne bom zdržala!a se je mogoče kdo soočal s podobnimi težavami,občutki in imate kakšen nasvet? Karkoli!!!Prosim pomagajte.hvalA

[lunica]

V zadnjem tednu sem imela kar nekaj napadov panike in tesnobe in sedaj me že par dni spremlja ta grozen občutek stalne živčne napetosti, zdi se mi kot da sem z živci na robu in se v določenih trenutkih kar ne morm pomiriti! Sad na čase imam občutek da ne bom zdržala!a se je mogoče kdo soočal s podobnimi težavami,občutki in imate kakšen nasvet? Karkoli!!!Prosim pomagajte.hvalA


Pozdravljena!

To kar se ti dogaja je posledica stresa.Tako odreagira telo,ko je vsega preveč čeprav se nam zdi,da nismo v zadnjem času nič tako pretresljivega doživeli.Po navadi se rado zgodi,da imamo v ozadju nepredelane stvari,ki s časoma izbruhnejo na plano.
Stres nekako doživljamo vsako dnevno ampak je odvisno od posameznika kako ga prenaša,najprej ti svetujem,da si vzameš nekaj časa in razmisliš kaj je tisto zaradi česa se slabo počutiš?Kdaj se ti začnejo ti občutki dogajat?Je bilo v zadnjem času kaj stresnega zate?Ali pa so nekje v tebi potlačena čustva iz preteklosti?
Razumem kako se počutiš saj sem lansko leto doživela sama od tesnobe paničnih napadov,ki pa sem se jih naučila s časoma obvladovat na način,da kjer koli sem bila nisem iskala varovalnih mehanizmov,da bi se nekam skrila oz.najraje odšla domov ,ko sem to na začetku nekajkrat napravila sem postala skoraj ujetnica lastnega doma to pa ni dobro.
Ne gre vedno čez noč ampak lepo počasi,daj si čas in svojemu telesu.Svetujem ti knjigo Premagovanje anksioznosti za telebane-KVT terapija za telebane,dobrodošla je tudi strokovna pomoč in,če je potrebno tudi terapija z AD-ji.
Jaz sem začela delat malo več na sebi poiskala stvari,ki me sproščajo (joga,plavanje,savnanje,malo več lažje prehrane npr.sadje,zelenjava,več vode itd.) omejila kavice in cigarete.
Sprejela anksioznost kot del sebe,da me telo opozarja kdaj se naj umirim.Je pa tako,da se tudi ti neprijetni občutki lahko sprožajo kjer koli in kadarkoli ampak si reci oz.v mislih ponavljaj vse je ok.nič se mi ne bo zgodilo je le napad panike,ki bo minil.Anksioznost se,da uspešno pozdravit je pa odvisno predvsem od nas ali smo pripravljeni spremeniti tudi vzorce našega vedenja,ki nam v podzavesti škodujejo.
Zato lepo počasi in nič se bat,ko smo v dilemi ali ne znamo in zmoremo naprej smo tukaj na tem forumu,da se vzpodbujamo in delimo svoje občutke,ki nas spremljajo.

[harmonyy]

Najprej hvala za odgovor...Rada bi povedala da sama hodim na psihoterapijo približno pol leta in moram reči, da se je moje stanje od tistih prvih groznih mesecev spremenilo na veliko boljše. Sedaj sem za dva meseca prekinila terapijo. Ti občutki ˝živčne napetosti˝ pa so se mi pojavili na morju- bila sem daleč od doma in nisem se počutila varno oz., če je zraven mene mama, očim-ki mi gresta trenutno zelo na živce...Panične napade-tiste hude pri katerih je prisotna derealizacija in vse to, sem se naučila kar dobro obvladovati, me pa ti občutki, ki so se mi zadnje dni pojavili, zelo ovirajo. Sploh ne vem kako naj to opišem, hud nemir in živčnost, da bi najraje kar zavpila, zraven pa je prisoten še STRAH PRED TEM, DA SE MI BO ZMEŠALO oz. strah pred tem da bi izgubila kontrolo nad svojimi mislimi! Čez dan je use super, tudi zdaj, ko sem prišla domov in sem spet pri fantu je stanje precej boljše, danes zjutraj ko sem se zbudila se je ta občutek sicer spet pojavil, potem sem naredila svojo jutranjo jogo- je bilo vse ok, po kavi pa spet bum. Ali se mi lahko od tega dejansko zmeša? Sploh ne vem zakaj o tem razmišljam, ampak si v določenih trenutkih kar ne morem pomagati.

Že vnaprej se vsem lepo zahvaljujem za odgovore. Podpora, ki jo v težkih trenutkih dobim od vas mi res veliko pomeni.

[lunica]

Po tvojem odgovoru sklepam,da v družini niso najboljši odnosi in verjetno tudi ta komunikacija med med mamo in očimom povzroča strese.
Si morda pomislila na vzrok zakaj se v njuni družbi slabo počutiš?
In tudi kava včasih povzroči tisti nelagodni občutek,da ti začne hitreje bit srce itd. nisi navedla,če jemlješ kakšne AD-je?
Saj ti bo šlo ampak lepo počasi,če si želiš razčistit kakršen koli odnos pa nimaš moči tega povedat potem napiši pismo pri tem pa si lahko vzameš čas,da tam izraziš svoje občutke.
In ne obremenjuj vedno sebe kaj bi bilo,če bi...? To nas dela anksiozne,saj je prav,da razmišljamo o določenih stvareh ampak ne na tak način,da nam že to škoduje.
Tudi sama sem imela z svojimi čustvi težave in  tudi anksa me daje od lanskega leta novembra ampak pridejo dnevi,ko sem čisto ok.so pa dnevi,ko so moja čustva negativna in nekako si takrat vzamem čas in si rečem,da ni vse tako črno belo in,da bo že...Bolj se bom soočala z strahovi,ki me dajejo lažje bo,se pa zavedam,da to ne gre čez noč ampak je potreben določen čas in v prvi vrsti moja volja ali sem pripravljena spremenit določene vzorce pri sebi,ki mi trenutno pač bolj škodujejo?Ni tako enostavno ampak gre,kjer je volja tam je pot.
Tako,da lepo pogumno naprej in sprejmi svoje občutke kot nekaj normalnega saj so le ti posledica naših nepredelanih čustev.

[harmonyy]

Zaenkrat se še nisem odločila za ADje, ker je tisto zares hudo obdobje šlo mimo, zdaj pa se iz dneva v dan pač skušam prebijati na različne načine. Najbolj me jezi to, ker sem bila dva meseca super, z izjemo določenih dni. Zdaj pa ta napetost.
Ja te odnose z mamo in očimom sem že dosti predelala, sama tudi vem kaj mi gre na živce in zakaj se tako počutim, vseeno pa nekatere stvari zelo težko odpustim, in mislim, da je težava prav v tem, da se onadva obnašata kot da je vse ok, mene pa od znotraj razjeda ta jeza. Vem da bom morala to nekako razčistiti pri sebi, pa zaenkrat še nisem našla načina kako naj to vn spravim-glede na to da se nisem pripravljena o tem pogovoriti z njima(iz različnih razlogov).

[lunica]

Zaenkrat se še nisem odločila za ADje, ker je tisto zares hudo obdobje šlo mimo, zdaj pa se iz dneva v dan pač skušam prebijati na različne načine. Najbolj me jezi to, ker sem bila dva meseca super, z izjemo določenih dni. Zdaj pa ta napetost.
Ja te odnose z mamo in očimom sem že dosti predelala, sama tudi vem kaj mi gre na živce in zakaj se tako počutim, vseeno pa nekatere stvari zelo težko odpustim, in mislim, da je težava prav v tem, da se onadva obnašata kot da je vse ok, mene pa od znotraj razjeda ta jeza. Vem da bom morala to nekako razčistiti pri sebi, pa zaenkrat še nisem našla načina kako naj to vn spravim-glede na to da se nisem pripravljena o tem pogovoriti z njima(iz različnih razlogov).


Poskusi bit malo bolj pozitvna in daj negativna čustva stran oz.jih ustrezno predelaj npr.kje je tista meja tvoje tolerance?
Jeze in zamere ter vsa ostala negativna čustva katera kopičimo nekje v sebi zelo zastrupljajo naš um in,če se tega preveč v nas nakopiči je stanje takšno kot je.
Razumem,da je težko sploh,če se nam dogajajo krivice in se nam povzročajo bolečine,ki so čustvenega pomena ampak s tem se moramo soočit in nič ne pomaga,če se jezimo ali nosimo nepredelane stvari v sebi.
Ne obremenjuj se in lepo počasi.Vzami kakšno literaturo na temo anksioznosti in jo predelaj pa tudi strokovna pomoč ni odveč čeprav se ti zdi,da zmoreš sama.Ni sramota poiskati pomoči,če jo potrebujemo tudi v takšnih situacijah,saj tudi,če nas boli grlo ali imamo kaj drugega obiščemo po navadi zdravnika tako,da ti vseeno priporočam strokovno osebo,ki ti bo pomagala usmerit tvoja čustva.
Zase bi lahko rekla,da delam veliko na sebi in sem precej bolje pa sem kljub temu poiskala ustrezno pomoč,včasih pač ne gre drugače.
Želim ti,da uspešno premagaš anksioznost kakor koli se boš odločila vse je v tvojih rokah!
Pozdravček 

[dusica]

Harmony,

prebrala sem tvojo zgodbo in našla najprej, prvo "zanko"

če je zraven mene mama, očim-ki mi gresta trenutno zelo na živce..

Razčisti ta odnos in če ni možno drugače se mu izogni oz. druži se s tistimi, kjer se počutiš sprejeto, varno in ljubljeno - sklepam, da je to pri tvojem fantu? 

Po moje, bi bilo dobro, da še nekaj časa nadaljuješ s psihoterapijo (vsaj dokler ne boš 100% prepričana vase oz. spoznala, kaj, kdo in zakaj te "omejuje" v lastnem počutju!??) in da pričneš s kakšno alternativno metodo kot samopomoč pri premagovanju svojih strahov..kaj meniš? Kakšen prehrambeni dodatek, pomirjevalne kapljice...jaz jemljem BALDRIJANOVE KAPSULE OD FIDIMEDA in sem zadovoljna..

Kakorkoli, bo šlo na boljše...ZAPIŠI SI TA STAVEK V SVOJ UM in se istočasno prepričaj v svoje zmožnosti...


                                             Dušica

[harmonyy]

Lunica in Dušica res hvalaa
Ja ja seveda-S psihoterapijo itak nadaljujem v septembru, to sploh ni vprašanje-je sam pavza zarad mojega in terapevtkinega dopusta .
Drugače pa sem lani pila šentjanževko mi je pomagalo, pol ko se mi je stanje izboljšalo sem nehala, Baldrijan mi pa ne ugaja, ker mi začne srce razbijat, sm ga kar nekej časa probavala zaradi nespečnosti pa mi ni blo všeč ... Če ma kdo izkušnje še s kakšnimi drugimi stvarmi, pa se priporočam