Spet hudo

[msavic12]

Spet me obseda anksioznost depresija spet same katastrofe po glavi. Občutki krivde,strahovi,strah me je da se mi bo zmešal da bom znoru da bom zbolu za shizofrenijo... Kr vsiljujejo se misli in nedajo miru kako vi shajate z takimi mislimi, mene čist podrejo pol pa kak leksorin morem spit da sm kokr tok normaln. Drugač jemljem paroksat že 5 let.A ma kdo kako strategijo z soočanjem neželenih misli že ful dolg se soočam z tem pa kr vstraja mal sm bolš pol pa spet na tleh,enostavno skoz premlevam katastrofe. A  ma kdo podobne izkušnje kako si pomaga ali je kdo ki je premagal te grozne vsiljivke? HVALA VSM!

[Maycha]

niko, pozdravljen,

tudi jaz sem na istem trenutno. Lahko samo rečem, da iz lastnih izkušenj vem, da ta strah pred tem, da se ti bo zmešalo mine čez čas, prav tako vsiljivke. Jaz se trenutno tudi obadam z eno grozno vsiljivko, ki mi ne da miru. Tudi občutek odmaknjenosti mi daje strah, da se mi bo zmešalo. Ampak to vse sem že imela in je minilo.
Vedno počasi izgublja intenziteto. Tako da, samo potrpi. Vse bo dobro.

Koliko pa jemlješ Paroxata? Tudi jaz jem Paroxat že sedem let.

Lep pozdrav 

[melita]

Ja, pomaga najbolj preprosto dejstvo - vsiljivkam ne smemo dati pozornosti. Vem, iz lastnih izkušenj, kako je to težko. In ko se mi pojavijo, se vsakokrat malce ustrašim ali vprašam zakaj - toda potem se spomnem, da moram hitro preusmeriti misli, obenem si povem, da je to okm, da to ni moja zavestna misel, pač pa bolezen, da se je to rodilo v mojih možganih brez moje zavesti in mojega hotenja.
Tudi, če se vidva ne srečujeta z okm, vem da so vsiljivke zoprne, ker sprožajo hudo tesnobo.

Za ilustracijo pošiljam sestavek, ki sem ga že enkrat napisala v enem postu, kako sem okm poskušala obrazložiti mojemu možu.

No, zadnjič sem mu poskušala okm /vsiljivke razložiti na način, da sem primerjala vsiljivk z obiskom nadležnega soseda. Lansko leto se je k nam zelo pogosto (včasih tudi večkrat dnevno) povabil sosed Karel. Mož je bil vedno prijazen z njim, mu je ponudil kozarec vina ali piva in Karel je zmeraj več prihajal, ker je pri nas naletel na "gostoljubno" okolje. Potem sem jaz začela malo težiti in sem mu rekla, naj ga včasih ignorira oz. se samo pogovarja z njim ali pa dela naprej svoje delo brez da mu kajponudi. In ko bo videl, da se on (mož) več ne odziva kot pričakuje, bo zmeraj manj prihajal. Tako je tudi bilo. Še pride, vendar včasih enkrat, včasih dvakrat na teden, vendar ni več tako moteče.
No, sem rekla, vidiš tako je tudi z vsiljivkami. Te prihajajo v mojo glavo (oz. se rojevajo v enem delu mojih možganov), ker so naletele na gostoljubno okolje (bojazen, potenciranje razmišljanja, dvomi v sebe...) V nekem danem trenutku sem ugotovila, da tako ne gre in sem si nekako uspela dopovedati (upam, da bo trajaloooooooooooooooo čim več časa),da jih moram ignorirati kot ti Karla in od takrat jih je zares manj in so tudi manj boleče. 

[Maycha]

melita,

hvala ti za to dobro prispodobo!    Zelo dobro si to razložila možu, upam da te sedaj lažje razume.

Se bom skušala vedno spomniti te tvoje zgodbe. Ja, res je hudo, ko se sprašuješ, ali se ti meša ... ali so to resnične misli ... ali bi te drugi zasovražili, če bi vedeli zanje ... zelo neprijetno. No, do zdaj so mi take misli vedno same izzvenele po določenem času. Potem pa zelo realno lahko gledam nanje, ne več s takim strahom, zaskrbljenostjo in jezo nase. Oh, ko bi lahko preskočila dneve ... 

Lp

[paloma-blanka]

ojla Niko.
Naj te potolažim, tudi sama sem imela pekel na zemlji zaradi straha da se mi utrga da me peljejo da postanem shizofrenična. Ko dobiš tist nor strašen občutek zdej pa bo zdej bom pa res znorela je nasjlabše. Moram priznat da med službo je bilo to grozno, ker sem hotela samo pobegniti prav bala se da me prime sila ko bom kr šla domovb. takrat bodo vsi vidli da imam težave. bljek za bruhat so taki filingi. Ampak sedaj sem že nekaj dni vredu jemljem zoloft. Nevem a je res možno da mi je vrnil mojo spokojnost ali je smao  trenutno tako. Je pa res da že nekaj let nisem čtutila da je res možnost da bo še dobro. Misli mi je umiril stem pa tudi strah

Lp

[msavic12]

Ej hvala vsm za odziv zelo lepo si pojasnila to z možem in sosedom.
Maycha paroksat sm mel do pred enim mescom 20mg zdej pa sva zvišala na 30mg k so te vsiljivke tko grozne.
Aja pa še ena grozna vsiljivka k neda miru "če pogledam kšno mlado punco caa 16,17 let noge postavo se vsuje plaz misli groznih občutkov da sm pedofil" Nimam nobenih nagnjenj do otrok bog nedaj!!! Sam misli me pa čist zabijejo na tla!
Nevem grozni občutki kr po cele dneve premlevam te misli in se vrtim v začaranem krogu!