Sem storila vse?

[Sophie19]

Pozdravljeni, sem nova na forumu. Odkrila sem ga čisto po naključju. Želim si, da preberete moj prispevek in ocenite, ali sem res naredila vse, kar se tiče odnosa z mojim bratom.

Sama jih imam 19, brat skoraj 17. Od kar pomnim me brat ni maral. Že od malega se je znašal nad mano(telesno),vendar sta starša to opravičevala,da sem jaz starejša in da jih dobim zato,ker ga izzivam. Pa ga nisem izzivala. Ko sem komu omenila,da se on tako vede,kljub mojemu toplemu odnosu,je zamahnil z roko, češ to je le obdobje,ko bo večji,bosta prava prijatelja. Pa je šlo vse samo na slabše. V OŠ sva hodila skupaj(on 2 razreda nižje),a me ni niti pozdravil,se me ogibal in me gledal,ko da sem gnoj.Takrat sem bila malce okrogla in je med svoje sošolce raznesel,da sem bajsa, tako da se je skoraj celoten razred norčeval iz mene. Tudi,če sem ga povabila ven med svoje prijatelje,je žalil njih. Tudi v SŠ ni bilo nič boljše. Vpisal se je na enako SŠ kot jaz in stanje je isto kot v OŠ. Ko me sreča,se dela da me ne pozna (razen ko kaj potrebuje). Če me prosi za pomoč(snov v šoli), mu rade volje pomagam s svojimi zapiski in izkušnjami s profesorji,ga še vedno povabim na pijačo,v kino itd. Posojala sem mu tudi svoj mobitel,da je klical prijatelje(imam đabest,on pa mobi na kartico). Zadnje čase se je stanje nekoliko popravilo, priletelo je še nekaj žaljivk v smislu krava,***** itd, vendar jih ignoriram. Zadnjič pa sem ga jaz prosila za pomoč in je odklonil in sem čisto izgubila živce. Potem je začel vame metati stvari in je posegla mama. Vprašala ga je,zakaj meče stvari in odgovoril ji je,ker me ne more doseči,da bi me pretepel in ji kot primer dal lovca,ki mora uporabiti puško,da ustreli žival. Čisto sem na dnu. Mislila sem,da nama je šlo dobro. Sama menim,da sem storila dovolj. Poniževalno se mi je truditi za nek odnos,katerega oseba že od malega zavrača. Zaenkrat še živimo v skupnem gospodinjstvu,vendar bom takoj,ko bom imela možnost iti na svoje, prekinila stike z njim. Druge rešitve ne vidim, kot da enostavno zaključim in si rečem "brata sem imela,ampak je tega leta odšel". Pogovor ne pomaga,starši ne kažejo prav velikega zanimanja,da bi zadevi prišli do dna,na žaljivke mama sicer opozori,da naj me ne zmerja,ampak ostane pri opozorilu. Verjetno boste nekateri predlagali obisk terapevta.Če omenim se bo družina smejala,brat me bo zmerjal, jaz pa bom nesrečna.
Prosim za mnenje,naj še 3. oseba poda svoj pogled na mojo situacijo.
hvala

[Slavka]

Sophie19  pozdravljena med nami.

Saj niti ne vem, kaj naj ti svetujem. Očitno ima tvoj brat težave v odnosu do tebe...morda je ljubosumen in željan pozornosti?

Tvoj brat je čustveno še precej nezrel, če se na tak način, kot si ga opisala, "spopada" s tabo... Vendar samo on ve, zakaj tako reagira nate. Seveda bi ga morala starša že od začetka opozarjati oz. kaznovati za takšno obnašanje...sedaj ju verjetno sploh ne jemlje resno in dela pač po svoje.

Težko rečem, kaj storiti...razen tega, da se čimprej osamosvojiš in pričneš živeti svoje življenje. Do takrat pa se poizkušaj izogibati konfliktnim situacijam z bratom...pa tudi ne pokaži, da se ga bojiš oz. da te njegovo vedenje spravlja ob živce, kajti s tem mu daješ še večje veselje, da s tem nadaljuje.

Zadnjič sem na eni izredno zanimivi delavnici slišala tole: agresivni ljudje so v bistvu v sebi izredno šibki in prestrašeni. In verjetno je ravno tak tudi tvoj brat...a to je njegova odgovornost in s tem se bo moral spopasti sam.

Želim ti, da se ti uspe čimprej osamosvojiti, ter živeti tako, kot si želiš in si zaslužiš...torej brez poniževanja in prepirov. 

[Liber]

Stara indijanska modrost pravi takole: "Ko ugotoviš, da jahaš mrtvega konja, je najboljša strategija, da razjahaš."

Nehaj se trudit za odnos.

[Arwen]

,starši ne kažejo prav velikega zanimanja,da bi zadevi prišli do dna,na žaljivke mama sicer opozori,da naj

zanimivo...

Verjetno boste nekateri predlagali obisk terapevta.

predvidevam, da imaš v mislih terapije za brata, a dvomim, da bi bil on za to

[Danijel85]

Sophie19 ubistu je Slavka že veliko dobrega napisala...

Ampak se mi vseeno postavi vprašanje... Ali si se postavila za sebe? Sprašujem namreč zato, ker praviš, da si starejša in da je že dolgo tako.

Vsekakor je pozitivno to, da probaš z bratom ohranjati dober odnos ne glede nato kaj on počne tebi. To veliko pove o tebi in tvoji notranji lepoti... se pa realno postavi kok časa boš še zmogla s takim načinom sama pri sebi? Glede nato, da si pa že začela raziskovati v tej smeri, pa predvidevam, da ta odnos že konkretno negativno vpliva na tvoje življenje...

Kakor kol pogledaš... ko se zgodi nasilje. Pa naj bo to psihično ali pa fizično je vedno krivda na strani storilca! 
Torej vse kar lahko narediš je to, da se postaviš za sebe, ko se bo kaj takega ponovilo... si starejša, si pametna, si očitno tudi že čustveno zrela... torej igraj igro in prevzemi vajeti v svoje roke... predvsem se pa ne boj
Vsekakor pa bo tvoj brat potreboval strokovno pomoč! Ker mu bo drugače, izjemno težko v življenju... kar pa pravijo: "kar seješ to žanješ"...

Srečno pa res postavi se za sebe... samo ti lahko to narediš

[Iq_nima_nič_s_tem]

Možno je tudi, da je tvoj bratec psihopat. Daj še kaj več povej o njem. Kakšno družbo ima, kaj dela, če kaj sploh dela, je že kaj nemoralnega storil (poleg tega, da je metal reči v tebe in te tepel ter zmerjal)... Se mi zdi, da si še precej zaščitniška do njega. Nič ne želiš izdati bistvenega.

[Sophie19]

Jaz sem se brata pred 17 leti neznansko veselila in prav spomnim se,kako s ponosom sem mu prepustila svojo postelco. Verjetno sta za moj zaščitniški odnos kriva starša,saj sta vsakič,ko mi je bilo dovolj njegovega obnašanja,rekla da je on moj brat,da moram deliti z njim itd.
Kaj bi lahko povedala o njem? Marsikaj. Rad hodi v kino,druži se s prijatelji iz šole,večkrat se pri kom doma dobijo in igrajo igrice,igral je od košarke do nogometa...eto,to vem o njem,vendar so to lastnosti 12 letnega brata. O 17 letnem bratu ne vem nič. Ne vem,s kom se druži, kaj počne zunaj(ko odide,samo vstane,se stušira in gre. Če staršev ni doma,nikoli noče povedati kam in s kom gre),kar počne doma je računalnik,spanje,tv in nekaj učenja(temu primerne ocene). Ne vem,kaj ima rad,kaj si želi za rojstni dan,ker ob mojem vprašanju stremi v računalnik/tv in se dela,da ne obstajam.   
Brata se ne bojim, le razočarana sem nad njegovimi dejanji in nad starši. Mama njegovo obnašanje opravičuje s puberteto in je omenila,da sem bila jaz ista. Pa nisem bila. Z prav dobrim uspehom v gimnaziji,brez neupravičenih,vedno povedala kam in s kom gre ter za koliko časa,takšnega obnašanja ni nikoli priletelo iz mene,brez alkohola,kajenja,še loputala nisem z vrati. Verjamem,da puberteta ni neko zadeto stanje in se človek brez problema spomni,kaj je počel 2 leti nazaj.
Mami sem včeraj očitala vzgojo pa je le ostro zamrmrala,da naj se ne vtikam v njeno vzgojo. Malce težje je skoraj odraslemu osebku komandirati,če mu je bilo kot malemu bitju dovoljeno vse. NI bil nikoli kaznovan,vse mu je bilo na voljo,če se je znesel nad mano,mu je bilo upravičeno s tem,da sem ga izzivala ali pa si je izmislil,da sem ga sama tepla(tukaj si bistvo dodala Slavka). Večinoma se ravna po očetu(oče je pogosto metal stvari),tudi besede je pobral od njega in sovraštvo do nekaterih skupin ljudi(črni,kitajci,otroci,homoseksualci itd). Sovraži tudi ženske(ne vem,od koga naj bi to pobral) in jih označuje s kurbami,pičkami,babami(tako me je nekaj časa klical) in se norčuje iz vsega ženskega(menstruacija).
 Za moj rojstni dan,ko smo imeli doma kitajsko hrano, se je tako kot oče kremžil ob hrani,nazadnje je oče odšel iz kuhinje, brat pa kmalu za njim češ ,to je fuj,to je zastrupljeno itd. Večkrat se doma tudi skregamo zaradi njega,ker mi brat uniči kakšne pomembne dokumente,ki jih imam pripete na oglasno desko,mi poje vso čokolado(celo tablico),ki si jo shranim,zamudim zjutraj v šolo,ker je on v kopalnici celo uro,moram zjutraj pred šolo vstajati zelo zgodaj,da se uredim,ker je potem on v kopalnici 1h itd. Človek že v študentskem domu težje deluje,če se vsaj osnovnih pravil ne drži,če se obnaša egoistično, kako šele doma. Težko je. Že zdavnaj bi ga tudi jaz ignorirala,a kaj ko se spotaknem ob njegove navade(kopalnica),uničene stvari,nenehne žalitve. Če bi prispevek prebrala mama, bi povedala,da pretiravam,da sem tudi jaz hudobna,da sem ista kot on,da samo izzivam,da imam velik gobec,da ničesar ne znam. Oče bi pristavil še,da sem nesposobna in da se delam ubogo.

uh sm se razpisala. Je bolj "zmešano",ker je butalo iz mene. Saj pravim,s tem odnosom in z njim se sploh ne bi ukvarjala,če ne bi bila oškodovana tudi jaz. Bi pač flegmatično zaključila odnos,le žal bi mi bilo slovenske(drugega porekla tako ne bi bilo,ker ga sovraži) žene,ker bi morala prenašati njegovo maltretiranje in najverjetneje tudi nasilje.

[Iq_nima_nič_s_tem]

Občutek sem dobil, da nisi na pravem forumu. Kolikšno je pravzaprav tvoje duševno trpljenje zaradi situacije?

[Sophie19]

Občutek sem dobil, da nisi na pravem forumu. Kolikšno je pravzaprav tvoje duševno trpljenje zaradi situacije?

Sem se kar razpisala,ampak bom napisala še enkrat. Razočarana sem, obupana,počutim se ponižano,ker se trudim za odnos z nekom,ki mi je brat,občutim ljubosumje,ker se nekateri sorojenci razumejo,jaz pa imam nesrečo in toplega odnosa ni,jezna sem,ker me brat obklada z žaljivkami in mi včasih dela tudi škodo.
To je moje duševno trpljenje.
Če nisem na pravem forumu, ima višja sila še vedno možnost,da prispevek izbriše. Iz sebe sem izlila v pričakovanju,da situacijo oceni še 3 oseba. Ocena tako ne more biti 100% realna,ker bi morala za to sodelovati oba z bratom.

lp

[Slavka]

Sophie19  seveda si na pravem forumu in vso pravico imaš, da poveš o svojih občutkih....zagotovo nisi edina tukaj, ki trpi zaradi nerazumevanja znotraj družine.

Ko sem brala tvoj prejšnji prispevek, mi je postalo jasno, da v bistvu obnašanje tvojega brata ni "čudno", glede na to, da se tudi tvoj oče obnaša zelo podobno. Obnašanja se namreč naučimo iz naših zgledov in starši so naše prvo ogledalo. Tvojemu bratu je "normalno", da lahko druge ponižuje, se iz njih norčuje in dela, kar se mu pač zazdi...
Ker pa je tudi v obdobju pubertete, je to njegovo "uporništvo" še bolj izrazito. Kaj bo nastalo iz njega in kako bo živel, ni tvoja odgovornost...to prepusti njemu.

Čeprav si starejša, se iz tvojih besed čuti podrejanje in pasivnost. Tukaj moraš pa ti "zavihati rokave" in se odločiti, ali boš dovolila vse to žaljenje in posmehovanje ali pa boš postavila mejo, ter bratu dala vedeti, da nisi "igračka" za sproščanje njegovih frustracij.

Odgovorni smo namreč zgolj zase in svoje počutje! 

[Iq_nima_nič_s_tem]

,jaz pa imam nesrečo in toplega odnosa ni

Imaš nesrečo ali nosiš tudi kaj odgovornosti za take odnose?

[Betka]

Pozdravljena Sophie,
rada bi bila razumevajoča in skušala razumeti tvojega bratam, ampak edino kar lahko iskreno napišem o vtisu, ki sem ga dobila, je, da je tvoj brat navaden bedak.
Čim bolj stran od njega, ne ukvarjaj se z njim in poskrbi, da ti lahko čim manj škoduje.

[Devetka]

Kri je včasih še manj kot navadna voda. Čimprej od doma, pojdi na svoje in zadihaj. Brata pa na ledeno distanco, ta ni vreden niti besede brat.

Starši so pa tudi zaslepljeni, da mu dajejo potuho. V enih družinah je moški še vedno več vreden od ženske, moški potomec je car, ženska pa dekla. Ima tudi tvoj oče podcenjevalen odnos do žensk na splošno? Kako pa se obnašata moška do tvoje mame? Grozljivo, samo pojdi stran čimprej, magari v študentski dom, če lahko.

Iq, kaj si pa ti hotel povedat?

[žuna]

sophie,mislim,da si naredila vse in še več.več ne gre! (ker bo šlo v tvojo škodo)

če lahko,živi z bratom na distanci in takoj ko bo mogoče,se odseli,kot si že sama predlagala!upam,da imaš oz.boš kmalu imela to možnost,če si že omenila.

žalostno,da starši ne uvidijo težav in še bolj žalostno,da jih vidiš samo ti-vendar,uvidla si,sedaj pa delaj tako,da bo tebi življenje lepo/znosno.NE POZABI:ne glede na to, ali imaš preveč kg,ali ne,si izjemno prijazna punca in dober karatker,kar kaže na tvoj odnos do agresivnega brata in žal,slepih staršev. Ohrani to svojo dobroto v sebi,za ljudi,ki bodo to cenili; brat pa,ko bo dozorel,bosta lahko imela dobre odnose,dotlej ne,žal.Ali pa tudi ne.

Drži se.žuna

[martinca]

Zal mi je, da glede bratovega znasanja nimas doma nobenega zaledja pri starsih, ki delata razliked v vzgoji med vama. Starsa imata do tebe kot do vedno pridne deklice strozji odnos in tebi ni dovoljeno vse to, kar je bratu. Do brata kot do fanta pa imata popustljivi odnos. Tu vidim izvor  bratovega sovrastva do zensk in vseh sibkejsih : to je doma videl in tako je bil vzgajan, materino podrejanje njemu in ocetu, je razumel kot da so zenske manjvredne.  In tudi oce se kdaj grdo obnasa, brat pa ponavlja po tem vzoru. Ampak ti nimas s tem nic! Ne smes si ocitati niti pike kakrsnekoli odgovornosti za bratov odnos do sibkejsih! Mislim da si s prijaznostjo in vztrajanjem ze davno pohodila svoje dostojanstvo in da tvoje podrejanje nadaljevanemu bratovemu nasilju ni bilo potrebno! In da si bila in si še vedno toliko prizadeta in ponizana, da nehaj. In imas vso pravico do svojih negativnih obcutkov do brata. (ljubosumje pa lahko glede obnasanja ocitas predvsem njemu, ne sebi.)

Mislim da starsa nista nikoli bila v resnici za to, da bi se brat spremenil, njima je pomembno le, da brat ne maltretira njiju, vse dotlej pa ga popolnoma sprejemata takega kot je. Mati mu je takrat rekla le zaradi lepsega, naj ne mece vate stvari. Zato da bi se ti pomirila. Drugace pa ga izredno hvali takega kot je,   ces da je priden. Dokaz za to vidim v tem, da je mati ostro reagirala, ko si ji ocitala vzgojo. Ceprav v zvezi z bratom niti ona niti oce niti danes ne opravljata neke v taki situaciji pricakovane vzgojne vloge - se z bratom glede psihicnega nasilja ne usedeta in ne zahtevata normalnega odnosa, pa sama nisi smela rect nic cez brata kljub temu, da si vse zivljenje njegova zrtev in da te ima za ventil za slabo voljo in ker je jezen, ker si od njega sposobnejsa.

In tudi oce ni normalen zascitniski oce, ki ima najbolj rad svojo hcerko.  In tvoja mati je mocno navezana  na moske in na brata. Itn. Ne bos jih spremenila. Zaradi tega vsega sta oba starsa bratu z zagovarjanjem pomagata obdrzevati taksno vedenje, on jima je pomembnejsi. Zato se nehaj truditi za normalen odnos z njim in s starsi. Cimprej odidi k prijateljem!    Glej da te  namere ne bos pozabila in da bos tako ob prvi proiloznosti tudi storila in zivela s takimi, ki te bodo imeli radi!

[Anchi]

Tema popucana off-topica. Če se želite zbadat in žalit, to počnite kje drugje. To je opozorilo.
Upam, da niste Sophie19 prestrašili s foruma in da bo še pisala v to temo.

[Iq_nima_nič_s_tem]

Mogoče pa je mene kdo dovolj prestrašil? Kaj takega pa ni mogoče? Sicer pa jaz itak nimam duše. Pa izjemno nizek iq imam tudi.

[Iq_nima_nič_s_tem]

Recimo grožnje tipa:" mi pa že vemo pa ti ne povemo..."
Kaj je na tem?
Sem že nasplošno nezaželen? Če je tako se bom pobral in bo mir.

[matheu__]

offtopic: problem, IQ, je v tem, da z nickom IQ nima veze, al kaj si ze, igras na 'hard' tezavnostni stopnji. recimo poni spila na efortless in mu laufastonauro. moj nasvet tebi: izberi tezavnost k jo loh pulas of, haha me spominjas na bruce willisa v die hard 2 k ga posljejo v crnsko cetrt z 'i hate niggas' transparentom

[Sophie19]

Niso me prestrašili  vsem ne moreš biti všeč,treba je tudi pokritizirat, od tebe je odvisno,če se boš s kritiko obremenjeval. Menim (in mislim,da imam prav),da na tem forumu,v tem kotičku lahko vsak izlije svoje težave.

Z bratom je zdaj(od kar sem tako popenila) nekoliko lažje. Kritizira še vedno,daje neumesne, vendar ignoriram. Je nekaj dni nazaj grdo govoril o ženskah,ko sem mu rekla,naj stopi do moje sošolke in prevzame dokumente,ker sem bila na drugem koncu Slovenije. Ga sošolka ni slišala pa tudi ,če bi ga, bi verjetno razumela. Tudi sama ima takšnega brata doma,če ne celo hujšega. 
Tudi s starši sem govorila,pa mislim,da sta nemočna. Mama mi je celo rekla,da ne ve,kaj naj naredi. Oče nikoli ni bil nespoštljiv do žensk( z mamo si delo delita, rožica ob prazniku, mamo preseneti z njeno naj tortico,jo kam pelje...., tudi ponosen je bil,ko sem dobila menstruacijo). Mogoče,da je v OŠ od koga dobil zgled za ta ravnanja. Ne vem.

Se pa res prisrčno zahvaljujem za vaše nasvete,mnenja.