No pa sem nazaj...
Na žalost ne ker bi sama tako hotela, vendar zaradi situacije. Ne pravim da s tem forumom kaj ni v redu oz karkoli slabega, vendar sem se odločila da prekinem z branjem zgolj zato da preusmerim misli.
Da malo poročam. Ja stanje se je po prvem napadu zelo izboljšalo. Počasi sem dobivala moč in energijo. Terapije so mi zdelo pomagale zato jih še vedno obiskujem. Počasih začenjam opažati stvari k me nekje v notranjosti težijo in so tam že od otroštva. S terapevtko se o tem veliko pogovarjava in stvari mi postajajo jasne. V tem obdobju sem se počutila že zelo zelo dobro, bolje kot pred napadom. Začela sem obiskovati zumbo, imela več časa zase, poiskušala živeti čimbolj zdravo...
Kmalu pa je šlo ponouno na slabše, sicer počasi vendar se je očitno nekaj dogajalo (česar pa se zavedam šele danes). Začelo se je s težavi z želodcem, tiščanje, napenjanje, občutek obteženosti,... To se je pojavila en večer ko sem spila deci vina. Priznam da sem takrat ponovno malo zanemarila zdravo prehrano vendar sem po pojavu bolečin ponovno začela paziti. Stanje se bistveno ni izboljšalo. Pri zdravniku sem dobila tablete za kislino in nekaj časa je bilo ok. Po tem so se težave vrnile, zadnje 3 tedne sem imela konstantno občutek obteženosti, napetosti v želodcu, prebava mi je delala zelo čudno in pomagale niso nobene metode ki so ponavadi zalegle (donat, laneno seme, sadje, gibanje,...). Olje na ogenj so bile še težave z hormoni, namreč vzeti sem morala nujno kontracepcijo, kar je vse skupaj le še poslabšalo. Pojavila se mi je še vrtoglavice (sicer samo v ležečem položaju) in splošno slabo počutje. Zaradi tega sem morala opustiti rekreacijo saj enostavno nisem imela moči. Mislila sem da se bos tanje izboljšalo ko bom na morju s prijateljicami, sproščena. Vendar ni bilo bolje. Občutek mi je konstantno onemogočal da bi se popolnoma sprostila. Čeprav so mi vsi govorili da je vse le psihično, sem bila prepičana da je z mojim trebuhoom nekaj narobe. Kavo sem pila enkrat dnevno (pa še to instant), alkohola sem se izogibala saj name ni deloval dobro (po kozarcu vina sem se počutila zelo čudno), prehrana pa tudi ni bila tako slaba (čeprav idelana tudi ne).
V sredo sem se vrnila iz morja v soboto pa sem ponovno dobila panični napad. Situacija je bila dokaj "smešna" saj sem nekaj minut pred napadom vzela protibolečinske tablete ki vsebujejo kofein (zaradi zobobola namreč), pred tem sem pila kavo in ko se je napad začel sem bila 100% da je to povzročila prevelika doza kofeina. Bila sem prepričana da imam v sebi preveč kofeina in da se vse to dogaja zaradi tega. Simptomi so bili isti: razbijanje srca, težko dhanje, omotica,... Na srečo sem takoj poklicala prijateljico ki me je uspela vsaj malo umiriti. Čeprov sem se počutila grozno brez energije in utrujena sem bila dokaj mirna. Ker se stanje tekom popoldneva ni umirilo, ampak sem se vsako uro počutila slabše (bleda, brez energije prepričana da bom vsak čas padla skupaj, suha usta, v glavnem groza), sem se odločila da grem v dežurno ambulanto na meteljkovo. Vso situacijo je slabšalo dejstvo da sem bila sama v stanovanju in da me je bilo grozno strah tega da se mi bo kaj zgodilo in za to ne bo vedel nihče (čeprav sem bila konstantno na zvezi s prijateljico). V glavnem poklicala sem taksi in gremo na metelkovo.
Na srečo sem naletela na ekstra prijazno zdravnico ki me je uzela zelo resno in bila zelo sočutna. Takoj mi je rekla da gre za panični napad. Prvi napad niso povzročile tablete, saj se ne asorbirajo tako hitro, so pa tablete oz kofein povzročili da se kasneje nisem mogla umiriti. Po napadu joka v ordinaciji in o tem kako me je strah da se nekaj dogaja z mano me je poslala na dva kroga okoli zdravstvenega doma. Ker sem oba kroga prejokala (ker sem se očitno zavedala da je res samo napad) sem nazaj prišla še bolj zabuhla in vznemirjena. Dobila sem inekcijo pomirjevala in odšla domou. Stanje se je umirilo, bila sem že ok (kolikor si takrat lahko ok).
V glavnem. Prva dni po napadu sem bila še kokr tok ok, zadna dva dni pa sem totalno hin. Brez energije, napeta, želodec spet nagaja, da o kondiciji ki sem jo že imela sploh ne govorim (utrudim s epo parih metrih hoje). V torek sem bila tudi pri terapevtki, ki me je zelo pomirila (rekla je da napad ni tako slaba situacija sam nama kaže da sem na pravi poti in da je treba še delati). Zelo mi pomaga dejstvo da je tudi sama dala čez nekaj napdou in še bolj razume mojo situacijo in lažje sprejemem če mi ona reče da je slabo počutje čisto normalno po napadu, kot pa nekdo ki tega ni doživel.
Najhuje je da se počutim kot da sem ponovno na začetku, da je bilo vse kar sem garala zaman. ponovno sem brez kondicije, popolnoma brez energije, komaj gledam čeprav spim 9 ur, pritisk v glavi, glavobol, nemir (čeprav se trudim biti sproščena). Rada bi se borila, rada bi šla ven na sprehod/tečt pa nimam moči (po sprehodu sem se počutila čisto izmučena), trebuh še vedno ne pojenja.
Tako da imam vprašanje za vas, saj mi vedno znate pomagati/svetovati.
Kaj panični napad predstavlja za telo?Zakaj sem po napadu tako izmučena?
Kako se vam uspe postavit na noge?Rada bi migala pa nimam moči, stalno imam občutek da bom padla skupaj. Trudim se jesti čimboljše vendar sploh ne vem več kaj je dobro in kaj ne.
Hočem se boriti s tem pa ne gre. Če bi se vsaj fizično počutila ok bi tudi psihično šlo na bolje.
Kaj vam pomaga po takem kolapsu?
Zanima me tudi ali ima še kdo podobne težave z želodcem? Drugi deli telesa so ok, ampak trebuh je res nadležen. Kaj lahko naredim glede tega, razen prehrane in tega da se sproščam? Ker se trudim biti sproščena in odmisliti vse skupaj in imam pozitivne misli pa vseeno že en mesec ni nič bolje. Ne gre za bolečine ampak za tiščanje, kot da imam kamen v trebuhu, kot da imam stalno napet trebuh.
Že vanprej vsem hvala za odgovore
