OKM ali GAM?

[Onix]

Pol se pa res nimaš kej bat. Boš vidla, ona je super . Ja zarad OKMja sm bil ja, pa huda panika in tesnoba, depresija...

[nayaa]

ja malo me je strah, ker nimam izkušenj s tem...bom jutri sporočila kako mi je šlo,...najbrš bom dobila tudi kakšna zdravila....upm da bo vse kul

[Fun]

Onix = borec, ni kaj drugega za dodat

nayaa želim ti vse dobro jutri. Popolnoma razumem kako ti je zdaj ob prvem obisku. Boš videla ko bo konec, da ti bo že malo laže

[Toja]

k dr. drnovškovi...mislim da tudi ti obiskuješ njo ane? seveda lahko si ponosen, ker to ni kar tako si bil v bolnici zaradi okm?

Nayaa, izbrala si si  čudovito terapevtko....kar pogumno...

[nayaa]

Onix = borec, ni kaj drugega za dodat

nayaa želim ti vse dobro jutri. Popolnoma razumem kako ti je zdaj ob prvem obisku. Boš videla ko bo konec, da ti bo že malo laže

Nayaa, izbrala si si  čudovito terapevtko....kar pogumno...
[/quote]

hvalaaaa

[nayaa]

Živijo. Pa sem preživela. dignosticirala mi je GAM dobila sem tablete citafort ampak mam omirek samo polovico tablete. pa naročena sem na psihoterapijo pri dr. Ravnik. Upam dbo pomgalo use skupaj

[Onix]

Nayaa super! Enkrat jo bom tud sam prosil, da mi zrihta psihoterapijo, ker plačniško si je ne morem privoščit, imam pa veliko volje da bi delal na sebi. Uglavnem bravo! Prvi korak je storjen!

[nayaa]

Onix hvala. Ja upam da mi bo pomagalo jt3 začnem tablete pit. ve kdo kaj vec o teh tabletah. Upam da mi bojo pomagale

[Fun]

Evo spet me je začelo mučiti, ni dolgo trajal mir :/


Nekaj me zanima, ali je to normalno pri OKM. Da obstajajo dnevi, ko se počutiš vredu in imaš v glavi pač totalen mir, le tu pa tam kakšna manjša vsiljivka, ki te ne zdela preveč, potem pa pride dan ko te res muči in ne da miru ter se posledično začneš full slabo počutit skoraj depresivno, a ko greš ven med ljudi pa se trudiš biti z mislimi pri njih se tvoje počutje normalizira in se spet počutiš vredu.


V bistvu me zanima ali je to normalno, da ko sem sam okupiran s svojimi mislimi zapadem v full slabo voljo, ko pa pač grem iz hiše ali se z nečim zaposlim (šport,..) pa postanem spet čist okej, takrat ponavadi res nič ne razmišljam in sem prisoten 90% v tistem trenutku.

Ni to mogoče znak kakšne bipolarne motnje? S tem me misli napadajo zdaj 2 al 3 dneve, ker sem nekaj o tem bral in sem ves paničen....hjao :S

[Iq_nima_nič_s_tem]

Ma kakšna bipolarna motnja...

Nekaj, neki dogodek, neke misli, so sprožile neželena dogajanja pod zavestjo. In tista reč se na žalost kar tako po svoje obnaša. Še dobro, da se znaš rešiti tega, oziroma, da te dokaj hitro spusti. Nekateri nimajo te sreče in ostajajo depresivni več mesecev...

Zakaj se nihče ne vpraša recimo: zakaj pa dobro funkcioniram, kaj pa se takrat dogaja z mano? Kaj se dogaja, ko čutim moč, samozavest, ko mi možgani delajo tako kot si želim? Ha? Ke pa to? Je to kar nekaj samoumevnega?
Nič kar se z vami dogaja ni samoumevno. Tudi ne takrat, ko je vse v redu.

[melita]

Nekaj me zanima, ali je to normalno pri OKM. Da obstajajo dnevi, ko se počutiš vredu in imaš v glavi pač totalen mir, le tu pa tam kakšna manjša vsiljivka, ki te ne zdela preveč, potem pa pride dan ko te res muči in ne da miru ter se posledično začneš full slabo počutit skoraj depresivno, a ko greš ven med ljudi pa se trudiš biti z mislimi pri njih se tvoje počutje normalizira in se spet počutiš vredu.

Očitno je, da okm doživljamo vsak malce po svoje. Tudi meni se dogaja, da imam dobra obdobja brez vsiljivk, včasih se mi pojavi samo kakšno slika, podoba, katera mi ne povzroča nobene tesnobe, sem pa tja se mi pojavi kakšna močnejša vsljivka in ta me vrže iz tira oz. me prisili, da spet intenzivneje razmišljam o okm. Takrat mi pomaga, da si spet preberem kaj o okm in znova ugotovim, da so takšna doživljanja običajna za to bolezen. 

Tudi to, da pozabiš na okm, ko se s čim zaposliš, je super. Hvala Bogu, to poznam tudi sama - včasih zna biti, da za cele ure ali dneve povsem pozabim na okm, da nimam vsiljivk, in da se na to bolezen sploh ne spomnim. Zadnjič npr. sem bila na nekem izletu za dva dni in sem šele pozno popoldne v drugem dnevu prvič pomislila na okm in vse, kar je povezano s tem.

Bodi vesel, da uspeš tako dobro krmiliti skozi to bolezen.

Pa še nekaj - zadnjič si napisal, da ti pomaga meditacija iz Čuječnosti. Tudi sama sem obiskovala to delavnico in redno izvajam nekatere vaje. Prepričana sem, da pomagajo pri lažjem in mirnejšem sprejemanju vsega okoli nas, vključno z boleznijo.
 

[Fun]

Kot kaže sem malo prehiteval z veseljem :/

Ko sem bral o tem mindfullnesu itd sem očitno dobil tako upanje v to, da res tako deluje, da sem se malo pomiril in mel mir s vsiljivkami. Res sem čutil nek poseben mir v sebi

Zdaj pa me spet napada. Začne se tako čist milo potem pa se stopnjuje in se vedno slabše v svojem telesu počutim. Vse me že tišči pod prsmi, nervozen, glava me boli, oči me pečejo, misli mi kar švigajo od ene katastrofe do druge, dokler se jim že čist ne predam in sem čist obupan, ter več ne vidim izhoda. Vendar tudi ko sem tisto najbolj na tleh vem da bo vseeno spet bolje in imam vedno voljo za izboljšanje situacije, potem se prisilim da grem na kakšno pijačo (kot več krat omenim) ali kaj drugega in včasih se čist pomirim, včasih tako srednje, včasih pa ne pomaga skoraj nič. Ko sem na tisti najnižji točki ne traja to ves dan, ponavadi se proti večeru že pomirim in me več ne napadajo neke misli in tudi v telesu ne čutim takega pritiska oz tesnobe. Ker me je zanimalo zakaj se mi to dogaja in sem brskal na netu sem naletel na bipolarno motnjo in zdaj me spet to full muči. Zdaj tudi ko je okej in nimam tako močne tesnobe se slabo počutim oz se počutim krivega ker se dobro počutim ali nekaj v tem smislu :S :S

Zdaj recimo nimam takšne tesnobe kot včeraj pa sem že ves dan bolj sproščen in dokaj normalno funkcijoniram ampak me zdaj ves čas v ozadju napada to vprašanje kaj pa če je to hypomania itd :S :S Pa čeprav nekakor mislim, da pa verjetno res nimam nobenih simptomov hypomanije saj se ne prepiram, tudi spim okej, ne govorim ves čas in niti nimam potrebe po tem, nimam nekih neverjetnih ciljev, samozavesten sem isto kot vedno, nič pretiranega, nekih neverjetnih ciljev nimam, so kar isti kot takrat ko se najbolj grozno počutim, misli mi tudi ne švigajo itd...samo sproščen sem in miren v sebi to je edina razlika...ampak vseeno me napadajo misli in jim potem že kar verjamem :/

Včeraj se mi zdi da sem celo doživel neki blažji napad panike, srce mi je kar precej močno bilo pa vsi možni scenariji so mi švigali po glavi in za finish sem se še zjokal :/

Jutri imam pregled in definitivno bom po dolgem vztrajanju brez zdravil in zanikanju težav le zaprosil zanje

[Onix]

Fun vse bo OK. Zelo dobro se mi zdi, da si se odločil še za pomoč tablet, ker resno ti ni treba brezveze trpeti. Držim pesti!

[Fun]

Hvala onix! Misliš da so vse to vsiljivke ali pa je kaj resničnega na mojem strahu? :/

[nayaa]

Živijo fun. Ja tudi ti imaš te vsiljivke kaj pa če imam to. Sama poznam to saj se že celo življenje spopadam s tem. Sama od petka jemljem adje imam GAM in je težko k te misli dobesedno požirajo. Sama sem tudi od te tesnobe imela panične napade in te razumem kako hudo je. Od petka k jemljem ad sem dosti bl sproščena čeprav se mi danes popoldan spet pojavla ta misel kaj pa če bo sv. Vojna in bomo vsi pomrli Hja in me je spet mal zamorilo ampak sm brala malo o strahu samem, in nekak se vlečem vn že cel vecer. Mogoče nebi bilo slabo ce bi tudi z zdravili poiskusil.
Drugače pa lepe misli želim

[Onix]

Seveda da so vsiljivke. Je pa to tebi zelo težko dojet, ker imaš pač OKM... Drži se!

[Fun]

Onix ti me pomiriš! Ne predstavljaš si kaj se z mano trenutno dogaja :/ bili smo na zabavi, saj je imel prijatelj rojstni dan in moral sem tudi nekaj spiti. Pili smo vodko z energijskimi napitki kar še je povečalo moj strah in zdaj se počutim katastrofalno :/...

Da povzamem moje čutenje...full me je bilo strah že čez cel dan. Sicer nisem imel take krize kot včeraj ampak vseeno me je bilo precej strah večino dneva. Ko sem začel piti vodke in energijske napitke se je ta strah še povečal in misli so kar švigale (pri zdravniko boš izvedel da imaš bipolarno in se boš ubil, saj je to edina rešitev, zmešalo se ti bo, neboš več imel prijateljev ker boš doživljaj psihoze,dobil boš antipsihotike,...) same take misli so me preletevale. Čez čas sem se počutil že zelo slabo in bil sem konstantno napet ter zgubljal voljo do vsega, ko me je na 1x klical prijatelj, ker sem se slabo počutil sem predal telefon prijatelju zraven mene da se on dogovori, na kar so me začele preletavati spet misli, kot so: to se ti nebi nikoli moral zmeniti tako kot se je on, itd in sem se začel počutiti še bolj prestrašenega in depresivnega na kar sem začel dobivati misli kaj če doživljam depresijo in bom se počutil full slabo potem pa bo sledila mania itd :S :S takrat sem prenehal z energijskimi napitki in sem začel piti juice kar me je malo pomirilo :/

zdaj sem ves prestrašen in dvomim da bom sploh zaspal, mislim da bom kar pokonci do termina pri zdravniku :/ :/

[Iq_nima_nič_s_tem]

Tudi, če bi imel bipolarno ne bi bil to razlog za obup. Pa je nimaš.

[Fun]

Evo dobil AD Paroxat, ampak ga moram jemati v zelo majhnih dozah le 10mg na dan...bomo videli kaj bo čez 1 teden :/

[nayaa]

fun!
tudi sama jemljem najmanjši odmetek sicer polovico 5mg, od petka in mi nekak pomaga, strah je še vedno prisoten, v manjši meri vendar sem vsaj nekako sproščena, ampak ja ni pa še čist kul,še vedno me je strah k preberem kakšno novico in jst v glavi spletem kaj pa če bo res to in to kaj pa če se res tole zgodi...itd...skoz je v glavi prisoten kaj pa ČE? tudi pri tebi opažam in se v tvojim postih tudi sama najden, to je le nerealen strah, ki NI uresničljiv vendar ga najini glavi dojemajo kot realnega in to je problem sploh jst ker se mi poznej vse zdi brezveze, če bo 3. sv. vojna, strah me zivet je strah me je umret. kriza uglavnem itd itd...bi se dalo velik napisat, o mojih strahovih in takih in drugačnih zgodbicah
upam da ti ad-ji čimprej primejo in da ti bo lažje :closedeyes