Tesnoba s panično motnjo in učinek AD-jev

[Simonf]

Pozdravljeni dragi forumaši.
Pred petimi leti mi je bila postavljena diagnoza tesnoba s panično motnjo. Na kar sem se zdravil z Ad-ji ter psihoterapijo. Po cca. dveh letih sem nadaljeval zgolj z AD-ji in moram rečt, da mi je kar pomagalo, a ni ozdravilo. Do cca. pol leta nazaj je blo stanje kar stabilno, razen tega da sem pridobival na teži, nato je neke noči me zadela panika, vzork panike pa domnevam je bil ta, da pred spanjem sem pojedu en par žlic polenovke (po domače bakala) in želodec mi je blokiral in eno zdrugim je bilo grozno. Nasledjih par dni sem obiskoval urgenco, saj krvni tlak je bil močno povečan, jemal sem pa cipralex in loquen. Nato sem obiskal psihetrinjo in mi je ukinila loquen ter zmanjševala odmerke cipralex-a do ničle, saj naj bi nato začel jemati zoloft. No ko sem prenehal z jemanjem oz. zmanjševal doze sem se počutil bolje, hitreje sem razmišljal brez naporov...itd. Nato sem začel z zoloftom in stanje se ni izboljšalo kaj dosti, in to je trajalo nekaj mesecev, nato ko sem naslednjič obiskal psihetrinjo sem ji pač povedal, da nima smisla jemat zdravila, če ne pomagajo in zato sva se odločila da ukinemo in da vidmo kako bo naprej.
Moram rečt da je bolje, no zdej sem skoraj teden dni brez nič, ampak v žepu ima helex oz. loram za morebitne ekscese kot nekak izhod v sili.
Zdej ko sem vam opisal na kratko mojo zgodbo bi vas prosil dragi sopotniki, če je kdo ki je imel podobne težave z jemanjem zdravil, in sicer:
Vrtoglavice, tesnoba, nek notranji nemir, povišan krvni tlak, povišan pulz, vsiljive misli, težave s spominim, raztrešenost, napor pri razmišljanju, nevolja do sexa, težave z dihanjem, počasna presnova, debelost, potreba po sladkem zlasti ponoči, mehke noge in še kaj bi se našlo.
Pri sebi sem malo razmišljal in prišel do nekega zaključka, in sicer AD-ji so mi sprva pomagali, vendar po določenem času začnejo delovati kontra in več škodijo kot pomagajo. Mogoče pa ni bila uporabljena prava terapija oz. postavljena diagnoza. Imam občutek, da določen čas so super zadeva, a nato je treba jih ukiniti, kar sem jast storil seveda skupaj s posvetom psiheatrinje.
Zanima me če je kdo od vas imel podobne izkušnje in kako se je to obneslo oz. kaj vi mislite na mojo težavo oz odločitev.
Hvala za vaše nasvete zelo prav mi bodo prišli.
LP

[DAMa]

Ojla Simonf,

glede tvoje izkušnje je tako - dejansko nam gre lahko malo gor in dol tudi kadar jemljemo zdravila in ta relativno dobro delujejo To ni nič takega, enako kot se včasih poslabša in izboljša sladkornim bolnikom, čeprav jemljejo inzulin. Včasih je potrebno odmerek malo prilagoditi. Če se zgodi, da zdravilo preneha delovati, gre lahko za povečan stres v življenju, ki je sprožil tesnobo ponovno, zato je nujno potrebno, da se takrat pogovoriš s psihiatrom.
Kot prvo je pametno, da pomislimo na psihoterapijo in na vse vrste samopomoči - si se kaj poučil o panični motnji? Preberi knjigo Premagovanje anksioznih motenj za telebane in Depresija za telebane. Notri je ogromno koristnih tehnik in znanja, ki ti lahko pomagajo. Včasih je že to dovolj, včasih je pa treba delati s terapevtom.
Drugo, kar lahko storiš, je, da se s psihiatrinjo pogovoriš o ponovni zamenjavi zdravila. To si že počel, tako da veš približno, kako gre. Sedanje zdravilo se počasi ukine, novo počasi uvede. Še to - antidepresivov je zelo veliko vrst, sploh ne samo Cipralex in Zoloft, to so samo najpogosteje predpisani. Ogromno drugih je še, ki jih lahko preizkusiš!! In sploh nimajo vsi enakih stranskih učinkov. Po mojih izkušnjah je dejansko tako, da dokler ne najdemo pravega, navadno nekaj časa iščemo pravo zdravilo. Če ima zdravilo veliko stranskih učinkov, če se stanje poslabša ali ne izboljša - NI PRAVO. Poiskati moramo drugo. Obenem pa seveda nima smisla, da se zdravimo samo z zdravili, v svojem življenju pa ničesar ne spremenimo.
Ti moraš tako kot prvo najti pravo zdravilo, vendar v svojem življenju najti tisto, kar povzroča dejansko nestabilnost in stres, se s tem spopasti. In poiskati reči, ki te napolnjujejo, ki ti dajejo energijo. Šport, hobiji, delo, ki ti ustreza. Mogoče več počitka, ne vem. Samo zdravila zadeve seveda ne odpravijo, zdravijo samo simptome, vzroka pa ne. Delati je treba zelo trdo, kot že zagotovo veš, če si prišel do tu.
Seveda pa dobrodošel med nami!!  Upam, da dobiš še kakšno koristno mnenje od naših soborcev, tu se ne manjka dobrih nasvetov.

[Simonf]

Lepa hvala za nasvete mi bodo prav prišli
Glede stresa vem da povzroča tesnobo, v službi ne čutim stresa, razen včasih ko je stiska s časom, drugače je morda prisoten v manjši meri.Drugače se ukvarjam s športom tek fitness in to že od kar se zdravim in tudi prej, mogoče včasih pustim za kak mesec oz. par tednov, ker imam pač drugo delo okrog hiše.
Kar se tiče menjave zdravil raje ne bi poskusil več, ker je grozno. Takoj gre mimo 5-6 mesecev da prideš koliko tolko funkcionalen, spet pol leta trpljenja..je prehuda... Kar se tiče ostalih AD-jev, imajo vsi stranski učinek debelost, motnje v spolnosti..., povečajo apetit, in ti omejijo razmišljanje.
Poleg tega ti zoloft povzroča vsiljive misli, kar je tudi neprijetno.
Najprej sem jemal cipramil in je blo kolkor tolko vredu, no so mi izginili panični napadi, nato pa cipralex z loquenom in pol zoloft..Trenutno sem brez in se ne počutim tesnobnega ne paničnega, energije mi ne manjka, krvni tlak pa se je stabiliziran, kar me zelo veseli.
Pogovoril sem se z psiheatrinjo in mi je naštevala neka zdravila, a veliko od teh upočasnjujejo metabolizem ter večajo apetit, posledično debelost. Zelo je neprijetno, da se ukvarjaš s športom, tek... in da kg stojijo oz. se večajo, to ni logično. Ne da se obremenjujem s svojim telesom, ampak če se trudiš za nekaj dosečt in to je kar nekaj kilometrov na teden in da ni učinka.
Trenuto imam odtegnitvene simptome, ki upam da se bodo kmalu prenehali (občutek praznine v glavi, razno razne sanje, ki so na meji nočnih mor, počutim se čudno).
Odločil sem se za ta korak, ker nimam kaj zgubit, zakaj jemat zdravila in se slabo pučutiti( vrtoglavice, visok pritisk, mehke noge, napet, težave z govorom....), kot ne jemat in morda se bo stanje izboljšalo. Je treba poskusit.
Psihoterapija mi je pomagala na začetku, da so mi vcepili kako se ravnat in spremenit moje razmišljanje in to je glavni namen psihoterapije.
Ko sem na pogovoru s psiheatrom imam občutek, da tipa v temi, da niti on ne ve kako se lotit problemov glede mojega počutja, nekaj predpisuje, nekako imam občutek da sem poskusni zajček.

[marina]

Pozdravljen

tudi jaz sem že dolgo na adjih, konkretno sem imela najdalj cipralex in mi je zelo oomagal. Ko sem prekinila zaradi zanositve, pa se mi je vse porušilo in sem bila zelo  zelo tesnobna. Potem se je začelo iskanje...Zolofz, Cipralex, Parogen, in zdaj nazadnje Faxiprol( ali Alventa ali Efectin) v kombinaciji z Mirzatenom. Posebej za Mirzaten je značilno, da redi...
Glej, sem se nekaj zredila v nosečnosti, ampak sedaj, ko sem našla pravo zdravili, sem spet na svojih 54 kg...TAk da ne se bati in morda poizkusi še kako možnost.
Poleg SSri adjev so še novi- serotoninsko- noradrenalinski, ki jih še nisi poizkusil in še veliko starih vrst
Želim ti, da boš dobro

[Simonf]

Bojim se, da bo šlo mimo 20 let preden najdem ustreznega, glede na to da jih je veliko na izbiro. Imam občutek kot da nisem imel prave terapije, ker če bi bila prava se bi počutil dobro. In vsakič ko se menja zdravilo gredo mesci mimo in kaj sem razumel iz tega, da se stalno slabo počutim. Zaenkrat bom poskusil vlečt brez nič, morda po tolkih letih jemanja te zdravila začenjajo samo ovirat.
Je kdo imel oz. ima mogoče med jemanjem AD-jev težavo s spominom, z govorom, z hitrim razmišljanjem kot da klikerji so upočasnjeni preden kaj dojameš?Ali morda koga po opravljanjem nekega dela za računalnikom (8ur), ko je potrebna koncentracija in veliko razmišljanja, vas doleti občutek omotice?
 

[DAMa]

Hm, zanimivo, da ti je potem še slabše. Kot si rekel, poskusi brez, pa boš videl, kako bo šlo. Mogoče potrebuješ kakšno drugo obliko pomoči, ne zdravila. Aja - tudi psihoterapij je sto vrst. Ni nujno, da vsakemu ustreza samo kognitivno-vedenjska. Enim veliko bolj pomaga transakcijska analiza ali pa gestalt terapija. Te so sicer dolgotrajnejše in posledično dražje, ampak nekaterim to veliko bolj pomaga.
Res je, ta proces iskanja ... Človeka kar potre, ko pomisli, kaj vse je že probal, pa se ni obneslo. Ampak to vzemi pač v zakup - je del bolezni in s tem sr**jem se pač moramo spopadat. Jaz sem zmeraj tako na to gledala. Prej ali slej bom našla. 7 let je šlo brez zdravil. Takrat sem odkrila številne načine, ki so mi pomagali premagovat paniko in depro. Nič pa ni odpravilo vseh simptomov, šele zdravila so mi pomagala. Jemljem Escitalopram in mi pomaga. Prišla sem na svojo zdravo težo (jaz imam obratni problem od večine, imam premalo kg) in se dobro počutim. Pa še zdaj, ko sem na zeleni veji, imam še zmeraj kdaj kakšen simptom, še zmeraj me stisne panika, ampak zelo zelo redko, še zmeraj kdaj čutim tesnobo ... Sam si rečem, kaj potem, to pa že zmorem.
Ne bo trajalo 20 let, garantiram Enostavno ne odnehat, poskušaj s tistim, kar se ti zdi v nekem trenutku najboljša ideja, poslušaj sebe. Če pa nisi zadovoljen s psihiatrom, je tudi to rešljivo, pravzaprav ni nič nenavadnega poiskat drugo mnenje in zamenjat psihiatra. Nekateri to celo predlagajo, ker razumejo, da več glav več ve. Seveda tudi terapija ne more imeti optimalnega učinka, če se ti zdi, da terapevt ne ve ravno najbolje, kaj počne. Na tvojem mestu bi pokazala pete. Če ne zaupaš, je brez veze. Poišči nekoga, ki bo bolj samozavesten. Glede zdravil je pa tako - vsi smo poskusni zajčki. To ni zaradi nesposobnosti psihiatra ampak zato, ker različna zdravila različno vplivajo na različne ljudi. Zato je to še zmeraj učenje na napakah - probamo, vidimo, kaj deluje, kaj ne, probamo naslednje ... Nekateri najdejo iz prve, drugi ne. Tako da ne obupat!

[Strahka]

Simonf, si še slučajno kje tu?
Vidim, da se ti je edinemu podobno dogajalo pred davnimi 10imi leti.
Javi se