Še ena ki se boji..

[Minni]

Živjo..tudi jaz sem nova na forumu.

Vedno sem bila sramežljiva in tiha, prepričevala sem se, da sem raje sama. Pred kratkim pa sem spoznala, da ni treba da je tako in da hočem to spremeniti. Ugotovila sem, da imam verjetno socialno fobijo, čeprav se ne bojim toliko neznancev, ampak me je bolj strah znancev, npr. sošolk in sošolcev na faksu. Vedno se izogibam temu, da bi bila v središču pozornosti, strah me je kritike in da bi me kdo ocenjeval. Ni me strah iti v trgovino, ampak me je strah da bom tam srečala koga ki ga poznam. Strah me je v situacijah, ko je pričakovano od mene, da se bom pogovarjala z njimi, in govorila o mojih stvareh, željah, mogoče preteklosti, da bi me kam povabili, ker bi me bilo strah it in seveda ne bi šla, in bi spet bili vsi razočarani, jaz pa še najbolj.. Odbijam ljudi stran od sebe, nimam nobene prijateljice, čeprav si jo zelo želim.. Kmalu bom diplomirala za medicinsko sestro, vendar na praksi nisem imela težav s komunikacijo s pacienti, verjetno zato ker sem se trudila biti profesionalna in so vsi pogovori ostali na neosebni ravni (vsaj z moje strani), ni mi pa manjkalo empatije, včasih sem se še preveč navezala na kakega pacienta.
Vse skupaj je precej zapleteno..
Ugotovila sem tudi, da imam strah pred inkontinenco, prej sploh nisem vedela da to dejansko obstaja, ampak sem čisto po naključju to odkrila.
Imam fanta s katerim živim in se super razumeva, ampak tudi z njim mi je bilo na začetku težko, ful sem se bala iti v to zvezo, se na nekoga navezat in mu zaupat. K sreči sem takrat ta strah premagala in verjetno je danes on edini, ki me res pozna tako kot sem in me pozna bolje kot se poznam sama.
Imam tudi precej travm iz otroštva, zdi se mi kot da preteklosti ne morem pustiti za sabo, ampak o tem bi lahko pisala veliiko..

Skratka, hočem vse te probleme premagati. Odločila sem se, da bom danes poklicala dr. Jadrana Kleibencetla, ki je kognitivno-vedenjski terapevt in sem prebrala na tem forumu, da je dober.
Ampak spet je problem, ker ga moram poklicati, ne maram namreč govoriti po telefonu..držite pesti, da mi uspe, čeprav se bom potem še cel dan sekirala, kaj sem rekla in da sem sigurno izpadla glupa in neumna.. kaj samozavesti bi mi tudi prav prišlo..

[Danijel85]

Pozdravljena Minni... držim pesti, da ti rata poklicati kajti tudi sam sem imel te probleme in jih občasno še vedno imam... najlažji način je tak, da trikrat globoko vdihneš in zraven pa še stisneš kliči... potem si pa že itak "prisiljen" govoriti sem pa jst za vajo uporabljal tudi drugo metodo neznanih številk, kjer sem se mogel oglasiti, ker nisem vedel ali je povezano z službo ali s čim drugim tako da najdt je potrebno samo pravi način za sebe, da se vržeš v svet klicev... na koncu ugotoviš, da ni nič hudega, če se ti malo zatika

[tiranozaver]

Skratka, hočem vse te probleme premagati. Odločila sem se, da bom danes poklicala dr. Jadrana Kleibencetla, ki je kognitivno-vedenjski terapevt in sem prebrala na tem forumu, da je dober.
Ampak spet je problem, ker ga moram poklicati, ne maram namreč govoriti po telefonu..držite pesti, da mi uspe, čeprav se bom potem še cel dan sekirala, kaj sem rekla in da sem sigurno izpadla glupa in neumna.. kaj samozavesti bi mi tudi prav prišlo..

Rešitev za ta problem si pravzaprav že napisala. S terapevtom se na začetku pogovarjaj podobno kot s pacienti - čisto profesionalno, na neosebni ravni. In ne se vnaprej sekirat, kako boš izpadla. Je podobno neproduktivno, kot če bi prišla na urgenco z odprtim zlomom in se sekirala, da ti bo kri kapljala po tleh.

Na bolj osebni nivo pa se boš spustila, ko bo za to čas. Če je terapevt res dober, kot pravijo, te bo že pripeljal do tega. Sem pa prepričan, da znaš tudi to - nenazadnje ti je uspelo narediti tak stik s fantom in s pacienti!