Čao vsem!
Sem fant star 23 let. Da bi svoj problem najbolje opisal se bom vrnil na začetek.
Skozi svoje otroško sem bil vedno zelo sramežljiv pob. Zelo težko sem navezal stik s komerkoli. Vedno sem imel težave z telesno težo (prekomerno). Mogoče je bil / oziroma najverjetneje je bil to vzrok za mojo sramežljivost. Drugače sem vzgojen v dobri družini (beri naprej). Vedno, še kot ne vem recimo 10 letni fant sem bil obremenjen s tem kaj drugi mislijo o meni..
To se je nekako vleklo vse do konca srednje šole, ko sem si v 3. letniku reku - Tox!c mogu boš neki spremenit. Začel sem se ukvarjat s športom in fitnesom, zgubil nekih 20 kg in stvari so se začele spreminjati. Začel sem se vključevati v socialne odnose, postal sem pobudnik za dosti zanimivih stvari, ustvaru sem si krog prijateljev s katerimi smo potovali vsepovsod, se družili itd.. Postal sem JAZ!
Seveda, ker more bit pri vsaki pravljici tud kak črn scenarij se je to tudi zgodilo. Prišlo je do neljubega dogodka. Pri starosti 21 let je nekega dne v sobo prišel brat z mobitelom očeta in mi pokazal slike kjer je bila slikana ena ženska - drugače družinska prijateljica kateri smo in še čuvamo otroka. To bi blo vse lepo in prav če ne bi bla slikana popolnoma naga - sej vete ka mislim. Sledilo je stresno obdobje, pogled na očeta se je popolnoma spremenil, prav tako pogled na življenje. Ni bilo več tistega kar me je prej gnalo naprej - družine.
Začel sem se odmikat od sveta kot sem ga poznal. Zamenju sem družbo okoli sebe, začel živet za vikende, zašel s poti v malo drugačen svet. Sledila je zloraba plesnih drog (MDMA, Ecstasy, Amfetamini, nove designer droge, ...)
Ko zdle gledam je biu problem ravno tu. Z zlorabo drog sem postal spet JAZ - JAZ, to pa zato ker enostavno pozabiš na probleme. Od petka do ponedeljka itaq bediš - žuraš, pol do srede spiš, v četrtek prideš k seb, pa je že spet tu petek. To se je dogajalo dobro leto. V tem času sem biu glavni, samozavest na vrhuncu, vse je bilo dosegljivo. Nekje poleti na morju, sem spoznal eno punco, ki mi je bila enostavno bolj všeč od drugih. Pač bila je nekaj več od vseh s katerimi sem imel kratke izlete itd.. Zaljubu sem se čist zares. Dal sem 150% samega sebe. Hodla sma nekih 7 mesecev, nato je sledil težek konec. Ko si zaljubljen, dosti stvari ne vidiš. Ko sedaj pogledam za nazaj, vidim da je šlo za izredno slabo vezo. Manipulacija in grd odnos iz njene strani prej sploh nisem vidu itd.. Ko sma končala sem si skos govoril ne bo te to uničilo. Vse je že zgledalo da sem pozabil na vso zadevo.. Dokler...
Nobeni osebi oziroma prijatelju se nisem izpovedal, vse kar me je morilo sem držal v sebi. Življenje se mi je spremenilo. Spet sem bil na dnu. En dan pred nekje osmimi meseci sem prišel v službo kjer se je potem začelo ''zares''.. Takoj ko sem prišel v službo, sem občutil nekakšno tesnobo, kot da bi mi nekdo stopil na prsni koš, pri pogovoru z nadrejenimi in očesnem kontaktu nisem mogel dihati, začele so se mi tresti ustnice, mišični krči so se pojavljali po celem telesu, najhuje od vsega je pa bilo to da se mi nikoli ni dogajalo kaj podobnega. Cel delavnik (8 ur) sem biu v nekem neopisljivem transu. Najmanj 10x sem se odmaknil na zrak kjer sem ponovno lahko zadihal. Mislim se, da je to začasno itd.. V glavi sem imel: sreča da je vikend da se naspim, pa bo minilo. Spal sem od petka do ponedeljka zjutri. Umest sem sam 2x jedu pa parkrat sem šou na wc. Pridem v ponedeljek na šiht pa še huje. Začele so se misli v glavi ''ka je narobe'', ''o fak ka se mi dogaja'', ''ka drugi mislijo o men'', ''vsi me gledajo'' itd.. Zdržal sem cel teden v službi, pol sem pa mogu poiskat pomoč.
Pri obisku dežurnega zdravnika so ugotovili, da gre za socialno fobijo. Predpisali so mi coaxil + helex. Po nekaj dnevih jemanja obeh zdravil se je počutje spremenilo na bolje, predvidevam da zaradi pomirjeval.
Skozi naslednje 4 mesece sem pridno jemal Coaxil v kombinaciji z helexom (po potrebi), stanje se mi je začelo izboljševati, vendar še to ni bilo to. Mal pred božičnimi prazniki sem si rekel, postani človek kot si biu, oglasil sem se pri svojem zdravniku, kjer sem dobil napotnico za psihiatra. Hotel sem spraviti življenje na maximum!
Prej novim letom sem si napisal 10 točk, ki jih moram izpolniti v letu 2012!
Po pogovoru z psihiatrom mi je biu predpisan Paroxat in sicer pred spanjem. Kar je bila napaka. 3 mesece sem vzemal paroxat pred spanjem za čist brezveze, ker čez dan je blo počutje tk tk. Zgodilo se je nekje v začetku marca, ko me je najboljša kolegica prosila če bi šou z njo do psihiatra, ker jo je strah. Izkoristil sem priložnost in postavil enemu priznanemu psihiatru par vprašanj vezanih na mojo terapijo z paroxatom. Svetoval mi je, da probam jemanje AD dvakrat dnevno - zjutraj + zvečer. Poslušal sem njegov nasvet in stvari so se zares obrnile. Spet sem lahko šou v trgovski center, v enem mesecu sem izpolnil polovico točk planiranih za izvedbo v letu 2012. V službi sem napredoval in postal eden najboljših na svojem področju itd..
Socialni odnosi so se spremenili, nastal pa je drug problem. Namreč zredil sem se 22kg v mesecih. In zdj je to stvar, ki me najbolj dol tišči.. Od septembra do marca sem si prav vsak mesec kupil mesečno karto za fitnes. Vsak mesec sem ga obiskoval okoli 10 dni, ker mi je razpoloženje začelo nihati. 7 dni sem biu super razpoložen, pol ko je pa telo postalo utrujeno od naporov, pa sem začel čutiti narvozo in strah.
Prav tako sem se začel pravilno (zdravo) prehranjevati. Vendar rezultatov do danes še ni. Teža navkljub vsemu ostaja ista. In ravno to me mori do te mere da menjam na 14 dni razpoloženje. Par dni sem ok, par dni katastrofa itd..
Obračam se na vse Vas, da mi svetujete kako naj nadaljujem svojo pot!
Hvala vsem!
