prisilne misli?

[ninamalina.]

Pozdravljeni vsi. oh,sploh ne vem kje naj začnem, ker sem čisto nova v tem. Verjetno najbolje, da kar na začetku. Prvič sem dobila napade panike pred 7 leti in takrat sem mislila, da se mi je po domače povedano "zmešalo", ker sploh nisem razumela kaj se dogaja z mano. Nekako se mi je vcepila v glavo misel, da bom nekoga poškodovala ali celo ubila ( z nožem ) in tega me je bilo panično strah. Po obisku psihiatrinje, ki mi je postavila diagnozo panično anksiozna motnja z depresijo, sem začela z zdravili Cipralex in po nekaj časa je bilo dobro, zdravila sem jedla skoraj 2 leti. Potem ko sem prenehala z zdravljenjem, so se panični napadi ponovili po 2 letih,samo da z drugo mislijo, da bom poškodvala sebe ali naredila samomor. Grozen strah pred temi mislimi se je seveda spet vrnil.Spet sem doila Cipralexe in bilo je boljše,potem pa sem jih kar sama ukinila brez kakršnega koli posveta pri psihiatru.No in sedaj smo tu, panika je prišla po pol leta nazaj najprej z mislijo da bom poškodovala sebe,kasneje pa se je to obrnilo da bom poškodovala koga drugega.To je grozna misel in nikomur nočem nič hudega, te misli pa me "obsedajo ceu čas".grozno sem prestrašena in včasih se sprašujem če bom to res kdaj storila.zdravnik mi je dal ponovno cipralex in sedaj ga ponovno uvajam, pol tablete na dan. Panični napadi so izginili, ostala pa je ta grozna misel.Včasih se zalotim, da se mi kar pojavijo misli,v stilu, daj naredi to, pa bo potem mir. tega se seveda zelo prestrašim. Na vaših forumih sem nekaj brala o prisilnih mislih, pa ne vem točno kaj to pomeni, saj se še nisem udeležila noenega tečaja. Bi prosila, če mi lahko kdo to malo razloži in svetuje? Zanima me tudi, če ima kdo izkušnje z dr. Trampuž-evo iz klinike Dirona,kamor sem se prijavila na psihoterapijo.Pa še nekaj, ali obstajajo kakšna srečanja društva Dam,kakšne skupine za samopomoč?Zelo rada bi se vam pridružila.  Hvala vsem za morebitne odgovore in hvala vsem ki sodelujete na forumih.super ste.že samo s prebiranjem tega, sem mirnejša, ker vem, da se ne dogaja samo meni in da so načini da si pomagamo.

[Slavka]

Ninamalina pozdravljena 

Naj te potolažim, da so tvoje misli res SAMO MISLI in ne odražajo tvoje realne želje, da storiš kaj groznega sebi ali komu drugemu. In ker so te misli tako zelo v nasprotju s tvojim realnim čutenjem in mišljenjem, ti povročajo grozo in obup. 

Tudi jaz sem sem spopadala s točno takimi mislimi, kot jih imaš ti: da bom kaj storila sebi ali pa svojima otrokoma 
Te misli so me okupirale iz dneva v dan in zaradi njih sem se bala jutra, ker sem vedela, da me bodo spremljale cel dan....nisem jih mogla/znala izklopiti ali preusmeriti. Prišlo je tako daleč, da sem se bala ostajati sama doma z otrokoma, ker nisem bila sigurna vase in svoja "dejanja"... in včasih sem tudi jaz pomislila tako, kot praviš ti: "naredi že to, pa bo mir..." 

Ko sem ugotovila, da tako ne gre več naprej, da se stanje le še slabša, sem poiskala pomoč pri psihiatru, ki me je prvi potolažil, da ne bom NIČ STORILA ne sebi, ne komu drugemu, ter da so to le prisilne misli...
Ob njegovih besedah sem začutila pravo olajšanje, saj sem bila prej prepričana, da se mi očitno meša in bom zaradi tega res storila nekaj slabega...in to jaz, oseba, ki še muhe ne zmore ubiti. 

Meni je psihiater predpisal AD Asentra, ki mi je precej pomagala pri umiritvi prisilnih misli in posledičnih paničnih napadov.
Poleg jemanja Asentre pa sem pričela obiskovati tudi psihoterapijo, ki mi je pomagala pri razumevanju sebe, svojih občutkov, dejanj in seveda tudi misli.
Tudi psihoterapevtki sem omenila te misli, ter od nje dobila odgovor, da ljudje mislimo na različne stvari...prijetne in neprijetne....realne in nerealne...od nas je pa odvisno, koliko pomena in pozornosti bomo tem mislim dajali.
Meni je psihoterapevtka svetovala tako: ko se misel, ki me spravlja v tesnobo ali strah, pojavi, jo zavestno pustim, da gre...ne polagam ji prevelike pozornosti, temveč jo sprejmem, ozavestim in pustim da gre od koder je prišla.

Psihoterapija je torej super odločitev za naprej. 

zdravnik mi je dal ponovno cipralex in sedaj ga ponovno uvajam, pol tablete na dan.

Na začetku jemanja se ponavadi počutje poslabša, saj ADji rabijo 4-6 tednov, da se pokaže njihov pozitivni učinek. Ker si ADje že jemala, to zagotovo veš, pa vendar naj ti povem, da zgolj jemanje ADjev ne bo rešilo tvojih težav. Seveda se bodo simptomi umaknili, a vzroki za panične napade in prisilne misli bodo ostali....in zato pride, ob prenehanju jemanja ADjev, do ponovitve.

Torej je za trajnejše dobro počutje potrebno "delati na sebi"... se ozreti vase in ugotoviti, kaj je tisto, kar nam povzroča slabo počutje, česa se bojimo, ali se cenimo, ali si zaupamo....potem pa postopoma graditi na trdnejši samopodobi, samozaupanju in novih vzrocih mišljenja ter delovanja.

Pa še nekaj, ali obstajajo kakšna srečanja društva Dam,kakšne skupine za samopomoč?Zelo rada bi se vam pridružila.

Seveda obstajajo skupine za samopomoč, ki delujejo v okviru tega društva in lahko se nam pridružiš. Skupine so brezplačne, zaupne narave in velikokrat v precejšnjo pomoč pri premagovanju naših težav. Tam se udeleženci pogovarjamo, izmenjujemo izkušnje in nasvete, ter se spodbujamo med sabo.

Tukaj imaš seznam skupin, za kaj več informacij pa lahko kontaktiraš vodjo skupine (jaz sem "zadolžena za Dolenjsko - Novo mesto):

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html

Veliko dobrega počutja in mirnih misli ti želim 

[msavic12]

Pozdravljena čisto bi se strinjal z slavko!

Naj te potolažim, da so tvoje misli res SAMO MISLI in ne odražajo tvoje realne želje, da storiš kaj groznega sebi ali komu drugemu. In ker so te misli tako zelo v nasprotju s tvojim realnim čutenjem in mišljenjem, ti povročajo grozo in obup.

Jaz sem tudi imel vsiljive misli da si bom kj neredu (strah pred samomorom)po cele dneve so me matrale te misli in me potiskale vse globje v depresijo!

Probaj razumeti da so samo misli da z realnostjo nimajo nč skupnega ponavadi so take da direktno napadajo naše vrednote v tem primeru lastno življenje,samopodobo! Probaj jih samo opazovati ne se "kregat z njimi ko boš večkrat poskusila boš počasi tudi sama doumela da so samo misli!Vsekakor so zelo trdovratne da tudi z "arielom" ne egrejo stran tako da korak po korak pa bo šlo!
Pravilno si se odločila da poiščeš pomoč terapevta in da skupaj predelata kaj pa kako!
Lepo da  si se pridružila na forum kjer nikakor nisi sama ampak nas je ogromno k imamo zelo podobne težave in si malo izmenjamo izkušnje.
Zavedaj pa se da je samo motnja ki je ozdravliva, le nekaj truda je treba vložit!

Drži se! 

[dusica]

Ninamalina,

osebno menim, da si naredila napako, ko si pred leti prekinila z zdravljenjem, saj očitno,..nisi pridobila dovolj na psihilni moči in zavedanju, kaj se s teboj dogaja in se posledično, nisi znala kontrolirati..zato ze misli potegnile dol! Nič za to...življenje gre naprej in sedaj imaš ponovno priložnost, da se dvigneš.. ..in vztrajaš predsvem Z DELOM NA SEBI: prisluhni svojim potrebam, željam, sanjam in..premagaj strahove, ki so v tebi.

Osebno menim, da prav te strahove lahko dobro "razrežiš" preko različnih oblik psihoterapije..poišči pravo zase in srečno!


                                          Dušica

[ninamalina.]

hej hej. Hvala vsem za spodbudne besede,misli in lepe želje. Upam na najboljše in da čimprej dobim kakšnega finofajnega terapevta. Ima mogoče kdo kakšen predlog kdo je dober pa da ni predolga čakalna vrsta? Punce in fantje hvala vsem ,super ste.

[redondo]

Nina,
pojavljajo se identični simptomi kot meni. Prvič to niso panični napadi ampak klasični okm. Moj največji strah da ne bi komu kaj naredu in to predvsem ko je nož kje v bližini al pa vrgu kakšen kozarec, povozil pešča itd. V glavnem tudi sam hodim na psihoterapijo in konzumiram zdravila že dobra dva meseca, ecytaro = cipralex. Inteziteta misli se je znižala za 50 % ampak so še vedno prisotne. najhuje je ko se ti v glavi odvijajo samogovori, kot naredi to že enkrat itd, zgleda si to zamišljamo kot refleksijo na naše misli in mislimo da je to naš nagon je v pa v resnici popolnoma nasprotno in se nam gnusi.

lp

[ninamalina.]

Slavka, še eno vprašanje bi imela zate....so te misli kdaj popolnoma izginile iz tvoje glave? Ker smo imele priljižno iste probleme, bi te res prosila, če mi lahko napišeš.Trenutno sem spet čisto panična glede tega in zdi se mi, da bom to grozno stvar res enkrat naredila.Pa še eno vprašanje- psihiatra imam 3.4 in sem skoraj prepričana, da mi bo predpisala celo tableto cipralexa,tako kot prvič.Ali misliš, da lahko že kar sama od sebe začnem jesti celo tableto? Sedaj sem jedla 1 teden četrtino in en teden polovico.  Ojojoj kako zelo neprijetne so te misli.

[ninamalina.]

redondo hvala za odgovor.okm? to misliš obsesivno kompulzivna motnja? ja, točno tako kot si ti napisau se počutim poleg tega da sm še živčna ceu čas, zbegana, zmedena in počutim se kot da bi bla izven svojga telesa.Ko se mi je prvič to pojavilo, so mi dali diagnozo anksioznost in depresija.Ne vem, zmedena sem sedaj, a to je isto kot okm?

[Slavka]

Slavka, še eno vprašanje bi imela zate....so te misli kdaj popolnoma izginile iz tvoje glave? Ker smo imele priljižno iste probleme, bi te res prosila, če mi lahko napišeš.Trenutno sem spet čisto panična glede tega in zdi se mi, da bom to grozno stvar res enkrat naredila.Pa še eno vprašanje- psihiatra imam 3.4 in sem skoraj prepričana, da mi bo predpisala celo tableto cipralexa,tako kot prvič.Ali misliš, da lahko že kar sama od sebe začnem jesti celo tableto? Sedaj sem jedla 1 teden četrtino in en teden polovico.  Ojojoj kako zelo neprijetne so te misli.

Ninamalina 

Veš, v bistvu je "keč" v tem, da misli postopoma izgubijo na svoji "strašnosti". Seveda se potem tudi umaknejo, vendar tudi, če se znova pojavijo, niso več tako agresivne in strašljive, ker jih znamo obvladati.
Jaz sem se to naučila pri psihoterapiji.

Bodi prepričana, da ne boš storila nič groznega  Če bi "hotela" storit tisto, kar se ti poraja v mislih, te to ne bi spravljalo v tesnobo in paniko. In ker se te misli pojavljajo in vsiljujejo kar same od sebe, imajo tudi ime "vsiljive misli".

Vem, da je grozno, ko se ujameš v njihov vrtinec, ki te vleče le še navzdol...a lahko ti povem, da se jih lahko otreseš oz. jih "utišaš". Vendar boš morala tudi raziskati vzrok...zakaj se ti pojavljajo...kaj ti želijo "povedati"... kaj moraš spremeniti ... kaj si moraš priznati? Te misli so morda "nadomestek" nečesa, s čimer se še ne nisi spoprijela....to boš ugotovila na psihoterapiji, ki ti jo res toplo priporočam.

Kar se pa tiče jemanja Cipralexa pa ti ne bi znala povedati. Jaz sem jemala Asentro, se držala navodil psihiatra in se z njim posvetovala tudi o postopnem višanju. Ker sem na začetku doživela precej neprijetne stranske učinke, sem pričela z jemanjem četrtinke...nato polovičko, ter šele po nekaj tednih celo tableto.

Morda bi pa poklicala psihiatra in ga kar po telefonu vprašala za mnenje, da ne čakaš do 3.4.? 


Veliko lepih misli ti želim ter zavedaj se, da si ti močnejša od vsiljivk ... 

[dusica]

Ninamalina,

strinjam se s tem, kar je napisala Slavka, glede samih misli: so moteče in včasih nas res globoko onesposobijo za delo in normalno življenje, zato je smiselno se naučiti jih obvladovat in razumet! Do zadnjega še nisem popolnoma prišla, zato pa računam, da mi bo sama psihoterapija dala odgovore..nekaj sem že ugotovila, ... ostalo še pride!

Ker so naša življenja dragocena, je smiselno iskat tisto pot, na kateri še vedno rastejo rožice, pokuka mavrica, sije sonce in ljubezen "gori"...

To ti lahko pove, napiše in zatrdi oseba, ki se že nekaj let zdravi za depresijo....

                                                              Dušica

[msavic12]

hej hej. Hvala vsem za spodbudne besede,misli in lepe želje. Upam na najboljše in da čimprej dobim kakšnega finofajnega terapevta. Ima mogoče kdo kakšen predlog kdo je dober pa da ni predolga čakalna vrsta? Punce in fantje hvala vsem ,super ste.

Mogoče predlog: Ana Zarnik Horvat. Psihologinja in terapevtka zelo prijazna k ti se posveti 100%
sam hodim k njej in je ful ok. Je pa v trzinu.(Okolica Ljubljane)!

[melita]

Pozdravljena Nina, Niko ...!

Toliko lepih in dobrih nasvetov in misli so napisali vsi moji predhodniki. Vsem nam, ki se soočamo z vsiljivkami nasilne vsebine, se vrti v glavi podoben scenarij. In tudi jaz svetujem psihoterapijo. Dober psihoterapevt, ki pozna takšne motnje ti da občutek, da nisi deveto čudo, ampak ti ponudi ogledalo v katerem sam spoznavaš svoj obraz, svoje vedenje, svoje odzive in ugotavljaš od kje izhaja ta motnja ter se učiš nove samozavesti, novih pristopov v življenje...
Šele na začetku sem, dolgo pot vidim pred seboj, vendar pot je...in to je bistveno!

Poiščita svojo pot tudi vidva!

Srečno!

Melita

[redondo]

nina, upam da si boljše in da kej boljš, povej a ko siprvič jemala zdravila dve leti so misli izginile in ali si  jih nehala jemati ker si se boljše počutila. Ti imaš obsesivno motnjo nasilne narave, kar pomeni da boš nekako morala obvadovati te misli, jz jih še ne ampak tako pišejo drugi. Če si iz ljubljane ti lahko priporočam svojega terapevta vendar ni na koncesijo.

[ninamalina.]

redondo. ko se mi je prvič pojavila ta motnja, sem potem jedla cipralex tablete kake 2 leti in misli so sčasoma izginile, oziroma so se mi čez čas začele zdeti totalno nesmiselne,tako da potem tudi nisem več razmišljala o njih in sem nekako pozabila na njih. pri vsem tem je pomojem fora, da ko smo v nekem takem očutljivem in ranljivem stanju, ko se te misli pojavljajo, jih vzamemo kakor za neko resnico o sebi in jih ponotranjimo in kar mislimo, da se bo zgodilo najhujše. potem pa ob pomoči tablet ta tesnoba in notranji nemir izgine, in se nam tudi misli potem umirijo. danes sem bila tudi na psihoterapiji prvič( kognitivno vedenjska) in mi je blo kar zanimivo in mislim da je nekje rešitev za te naše obsesije in misli. drugače se pa počutim že veliko boljše, nisem več tako tesnobna in počasi se vključujem v življenje nazaj.predvsem se pa malo več rekreiram in sproščam- priporočam jogo smeha.totalno odbita zadeva, kjer se najprej smejiš na silo, pol pa vse res ful hecno rata in se človek res sprosti. seveda so te misli v stili KAJ PA ČE ZDELE TOTALNO ZGUBIM KONTROLO...še prisotne, sam jih poskušam odmislit, oziroma, se jih ne prestrašim več tako zelo. Ma js mislim, da nam bo vsem uspelo.je težko in ogromno dela nas še čaka, ampak bomo zmogli.fantje in punce  držite se in se slišimo ob naslednjem javljanju!:)))))

[redondo]

Nina vesel sem zate,
kje pa hodiš psihoterapevtu. Namreč zdej bojo skupinske psihoterapije za okm, sam meni je ful bad povedat kakšne misli imam, tko da bom verjetno hodil sam na individualne ure, ker se nekako lažje odprem pa še občutek mam da bi bil tam z 29 leti najstarejši. Mislim nikoli do sedaj nisem imel obsesij in mi  je zelo težko da to pri 29 letih doživljam po končani univerzi, nakupu stanovanju redni zaposlitvi itd., mi je to porušilo ves ritem in moje plane, kok si bla ti stara ko si to prvič doživela in zakaj si sploh nejhala jemati tablete.

lp

[redondo]

še eno vprašanje a se boš udeležila morda srečanja v okviru samopoči ki bo četretek v ljubljani?

[ninamalina.]

kdaj in kje pa je? z veseljem bi prišla....

[Toja]

Redondo, verjetno si imel v mislih sredo ali pa danes torek...

Ninamalina

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,11115.0.html

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,11443.0.html

(predlagam tole...danes torek )

[redondo]

ja jz  sm pa mislu da je  v cetrtek pa vidm da je danes ma kaj cmo bomo pa naslednjic prsli
nina kam pa hods na psihoterapijo

[ninamalina.]

js men se je to začel pr 21ih, 22ih. začela sem s tableti in pol ko je bilo boljše, mi jih je zdravnica ukinila. problem je nastal ko se mi je to začel drugič, ker sem si jih ukinla kr sama in nisem šla k psihiatrinji.zdej pa je vse nazaj po pol leta. Glede starosti in tega se ne sekiri, tut js bom čez par meseceu že 28, s končanim faksom, službo in stanovanjem.pa poleg tega sem še punca, kar je če mene vprašaš še bolj neprijetno in čudno da mam take nasilne misli, ker ste fantje že po naravi bolj agresivni in temperamentni. tko da se ti ni treba tega nič sramovat.