ustavil se je čas...

[LostOneFuture]

Pozdravljeni...

že nekaj let se ubadam s tesnobo, paničnimi napadi, sem dala čez terapijo antidepresivov, leta pri terapevtu... sem mislila da sem nekako prilezla na zeleno vejo, pa sem spet padla.


Sem bila kar pridna študentka. Vse izpite v prvo naredila, že junija tekom zadnjih izpitov v zadnjem letniku začela pisati dispozicijo, čez poletje naredila raziskavo, napisala teoretični del, septembra pa se mi je ustavilo. Tako da sem kljub vsemu morala vpisati absolventa, saj nisem do takrat diplomirala.  Ko sem se sedla za knjigo se mi je začelo vrteti,  sedem za računalnik da bi začela kaj pisati, se mi vrnejo vsi spomini na zadnja 3 leta, ko sem zasebno doživljala veliko groženj in nasilja in me zagrabi panika, močno stiska me pri srcu, mislim da bom omedlela, da doživljam infakrt, da bom umrla, najraje bi kričala na ves glas, da bi mi glasilke odpovedale. Ja spet panični napad.
Tako da z diplomo ne pridem nikamor. Sedaj sem še noseča, veljavnost diplome so mi podaljšali le za 3 mesece. Nevem če bom v tem času sposobna napisati diplomo. Vsak dan sedim nekaj ur za računalnikom, koncentracijo imam na nuli, napišem le nekaj vrstic, 3ure minejo kak keks, pol se pa sprašujem, kam hudič sem pa dala čas, narejeno pa nič, glava me začne boleti. Če v 3mesecih ne dokončam, mi celotna diploma propade. Ker mi diploma po prijavi teme velja samo 6 mesecev in ti jo za max. 3 mesece podaljšajo. Nevem kaj naj naredim, čisto sem obupana.  Sama sebe obtožujem kako sem nesposobna ratala. Zakaj sme sploh prijavila tako hitro diplomo, ker sem hotela čimprej kočati fax in v redno službo. Še 1 leto nazaj sem delala redni fax, hodila ponoči v službo, vse utegnila doma zrihtati ( bajto spucati, vrt rihtati, skuhati ), bila prostovoljka v društvih, vse v prvo naredila, vse mi je šlo, čeprav sem psihično in čustveno že nekaj let bolj proti dnu. Nevem kaj sedaj narobe delam.

[MucaMaca]

Huh... glej, gotovo ti bo znal kdo bolje svetovati, ker se bolje spozna na to, jaz sem ob branju dobila le en občutek: morda pa je hec ravno v tem, da se moraš upočasniti, ker vse to, vse naenkrat in hitro in čimprej in dobro... slejkoprej pregoriš. Očitno si ti pregorela. Počasi, počasi...

[Suzy]

Se strinjam z MucoMaco,...telo je izčrpano,utrujeno,...te opozarja....
Toliko več poskrbi zase saj nosiš v sebi detece in čimprej k zdravniku,....vse lahko počaka samo zdravje je
pa na prvem mestu

[LostOneFuture]

hvala za nasvete


no ta občutek kot da več ne zmorem me je zadnja leta skozi dajal, sam sem vedno še nekako pritisnila, zdaj pa bolj se naprej potiskam, bolj nikamor ne gre. Tudi pri hišnih opravilih sem počasna ko polž, prekomerno spim, vlečem se kot megla. Partnerju se večkrat zjočem, da se počutim tako nesposobno. Da niti diplome ne morem v normalnem tempu pisati. Čeprav sem doma in trenutno nikjer ne delam.
torej bo treba spet nazaj k psihiatru

[Smokyboy]

Pozdravljena,

sočustvujem s tabo, ker vem kako je, ko se človek čuti nesposobnega. Pri meni je to občasno sprožalo prave panične napade, na dolgi rok pa težko depresijo. Vsekakor k psihiatru, ki bo vedel, katera zdravila so za tvoje stanje, upoštevajoč nosečnost, najboljša.
Seveda se boš bolje počutila šele, ko boš aktivno rešila vzrok tvojih težav. Očitno je v središču problema diploma in to, da se stvar že tako dolgo vleče. Zdaj, ko te preganja še rok, je postalo očitno nevzdržno. Da sploh ne omenjam, da nosečnost naredi pravi hormonski kaos v ženskem telesu.
Strinjam se s predhodniki, da bo treba upočasniti, pravzaprav mislim, da bi bilo najbolje, da vse skupaj daš za 14 dni v predal. Da pa ne bi bila ves ta čas preveč nervozna, ker ti teče že tako kratek rok, ti predlagam naslednje: stopi osebno do referata ali kjerkoli že urejaš to glede diplome (mogoče o tem odloča študijska komisija in moraš vložiti kakšno posebno prošnjo) in s sabo nesi potrdilo o nosečnosti in mogoče potrdilo zdravnika (psihiatra), da imaš zdravstvene težave. Dvomim, da rabijo vedeti podrobnosti, ampak vsem pravilom navkljub nobena stvar ni tako vklesana v kamen, da se za posebne primere ne bi dalo urediti drugače. Če nič drugega, prosiš za dodatne tri mesece. Potem vzameš predlagani oddih in se počasi vrneš k delu, brez posebnih ciljev koliko in do kdaj moraš kaj napisati. Pogovori se tudi z mentorjem, mogoče tudi on lahko založi zate kakšno besedo ali pa ti iz izkušanj pomaga pri težavah s pisanjem.
Pri samem pisanju večkrat vzami odmor za sprehod ali pospravljanje, tako da se boš sama sebi zdela koristna. Iz kognitivno-vedenjske terapije pa ti morda svetujem še to, da se poskušaš občasno zavedati trenutka, v katerem si, ker je ravno tisti najbolj pomemben, ne razmišljaš pa toliko o preteklosti ali prihodnosti.
Morda lahko zaupaš kaj študiraš oz. iz katerega področja je tvoja diploma?

[junij]

Malo je zoprno, ker se teh stvari ne da naredit čez noč. Mislim, tudi jaz bi rekel, slow down. Ampak to pomeni, da se moraš nekako skulirat. Mogoče moraš reči Kurc gleda. Pa ne, da bi zdaj vse nekam poslala, ampak da bi si dala malo predaha, da bi bila manj stroga do sebe, da bi bolj sproščeno gledala na vse to. Kak psihoterapevt ne bi bil odveč. Ampak vse to se da. In vse bo OK.

[MucaMaca]

Nisi nesposobna,  če pregoriš. Glej, normalno je, da se ne da vsega naenkrat. Sploh med nosečnostjo pa mnogo žensk upočasni, hormoni, počutje, utrujenost, spanje... Poskrbi zase in za malo bitje, ki ga nosiš. Za danes, in tudi za jutri in potem, ko bo prišlo na svet. Če se ne boš zdaj spravila k sebi, bo potem še huje! Nosečnost je tudi stres, porod tudi, in mali otrok tudi.
Nič ni narobe, če potrebuješ pavzo in počitek! S tem, ko se obtožuješ nesposobnosti in namesto, da bi se odpočila, rineš z glavo skozi zid, si ne delaš dobrega: niti ne narediš, kar bi rada, in samo še bolj izčrpana si.
Porkaduš, dekle, umiri se, sprosti se, odpočij si. Ne bo konec sveta, če doma ne bo vse tiptop, in tudi ne, če ti zavrnejo diplomsko. V najslabšem primeru jo boš pač začela znova, ko boš zbrala moči. Sedaj pa imaš prednost ti in tvoj otrok, ne diploma, ker ti ta ne bo koristila, če z vama ne bo ok!
Ko si boš odpočila, pa počasi naprej. In naslednjič si prisluhni malo prej, preden prideš do "rdečega območja" Vse dobro ti želim.

[Devetka]

Ko si boš odpočila, pa počasi naprej. In naslednjič si prisluhni malo prej, preden prideš do "rdečega območja"

Amen. Lepo počasi. Trenutno si najbolj pomembna ti in otrok, ki ga nosiš. Osredotoči se nase, da se okrepiš do poroda, ker potem boš rabila vso možno energijo. Vse lahko počaka. Svet se ne bo ustavil in vedno se najde rešitev. In to ni samo puhlica.
Včasih je nujno malo izprežt iz sistema in depresija je prav to.

[martinca]

Kaj ce bi vidva s fantom vzela nek vikend paket na morju, ampak samo takega, kjer imajo notranji bazen z ogrevano morsko vodo. Seveda ce te morsko podnebje ne spravlja v depresijo, tudi to se zgodi.  Morda pa te napolni  z nekaj energije in moci za akcijo,  pa da se sprehajas in plavas vsak dan dlje casa (saj za depresiranje doma je še dosti casa, dokler tablete ne primejo). Morda bi obnovila svoje moci za delovanje. Potem pa bodo ze zdravila prijela, ce bos sla nazaj gor, pa cas in delo ne bosta vec stala

[LostOneFuture]

hvala vsem za spodbude... 

sploh si ne predstavljam, kako naj grem do psihiatra, ga prosit da mi da potrdilo da sem psihično bolj slaba? razmišljala sem že da bi šla do tiste psihologinje, h kateri sem hodila več kak 1 leto zaradi psihičnih težav, da bi mi izdala potrdilo o slabem psihičnem stanju in bi res probala iti na fax, da če mi dajo čas za pisanje diplome do avgusta. Probam biti čimbolj mirna, ampak mi ne gre. Vsaki dan znova premlevam dogodke, ki so se dogajali, in nekako sama sebe vedno znova hočem pahniti nekam v kot, kako nič ne znam, zmorem. Boljše je sicer glede dela po hiši, sem se prisilila, da se prej vstanem, sam sem pol bila celi dan tako čudna, slabotna, vrtelo se mi je, vročinski valovi so me oblivali...kot da bi se kak panični napad spet pripravljal...  pol mi je pa bilo že žal da sem sploh šla iz postelje in sem nato del popoldneva preležala. Ne sprehod, ne grabljanje listja na soncu, nič me ne pomiri, skozi premlevam preteklost, diplomo, ko pridem notri, se prav izogibam računalniku, ko pa sklenem da danes ne bom nič delala za fax, pa se počutim 100kg lažja. Ne razumem se. Kot da bi bežala pred to obveznostjo.

[MucaMaca]

Lost, a bi bilo res tako narobe, če pač ne bi zdaj naredila diplome? Ja, vem, še enkrat boš morala od začetka, verjetno tudi kaj plačat, če se ti bo staž iztekel, ampak, a ni vseeno več vredno, da vsaj malo bolj sproščeno dočakaš dojenčka?
Morda pa vse to sploh ne bi bilo potrebno, ampak to boš videla, če poskusiš s prihologinjo in faksom. Izgubiti nimaš nič, kajne?

[majč]

ful ful ful si zahtevna do sebe. morda si postavljaš nerealne cilje. prehude. če ena tema propade, ne bo konec sveta, dala boš vlogo za novo - bodisi isto ali podobno, pa bo. poskrbi zase in za tvoje dobro počutje in zdravje. ne uničuj se na ta način, da si tako neizprosna do sebe. malo posluha, prosim!

 

evo, navijače, da prideš k sebi, ne da ujameš vse nerealno začrtane roke:

 

maja

[LostOneFuture]

danes sem veliko boljše. vstala sem se malo čez 6uro zjutri. Šla v štalo odpravt...po dolgem času, in šla možu pomagat na njivo pobirat kamne. Je se mi spet vrtelo, ampak to je zaradi preveč pripogibanja...očitno se premalo čuvam, bom mogla zaradi otroka začet še bolj pazit.

nevem, meni je hudo če bi mi propadlo. Sploh nevem kako je če bi probala podobno temo spet prijavit in bi lahko vse kaj sem delala.Odločila sme se da bom svoji mentorici pisala email, in ji vse razložila, bom videla kaj mi bo odgovorila. Zgubit nimam nič ali?

[Suriya]

Pozdravljena,

naj ti podam še vidik diplomantke, ker ti bo morda potem bolj jasno, koliko boš dejansko izgubila, če ne boš diplomirala. Sicer ne vem, na katerem področju študiraš, ampak se mi zdi, da je v današnjem času še to zelo nepomembno.

Tudi sama sem spadala med tiste, ki so doštudirali in diplomirali v roku. Sicer nisem bila tako zagreta kot ti in sem stvari vlekla do zadnjega, sem pa študij končala v petih letih. En mesec po diplomi sem že nastopila pripravništvo, takoj za tem strokovni. Tu se zgodba o uspehu tudi konča. Sedaj sem že skoraj eno leto brez zaposlitve, diplomo si lahko samo nekam vtaknem, zaposlitve ne dobim, zato moram kot študentka delati v lokalni tovarni, da si kaj zaslužim in da lahko preživim v najemniškem stanovanju. In nisem edina. V zadnjih šestih mesecih sem spoznala še 4 take primere: vsi z diplomo, vsi nekam vpisani, da lahko delamo prek študenta.

Se ti res splača ubadati z diplomo? Se ti ne zdi boljše, da se umiriš, si poiščeš pomoč in nenazadnje pomisliš na otroka, ki ga nosiš? Čez nekaj let se boš tolkla po glavi, ker boš zamudila edinstvene trenutke prve nosečnosti zaradi diplome. Je vredno?

Iz napisanega sem razbrala, da živiš s partnerjem, imata kmetijo, morda je tudi zaposlen. Predvidevam, da sta preskrbljena. Razumela bi tvojo stisko in silo, če bi imela obljubljeno službo pod pogojem, da diplomiraš.

Ustavi se in uživaj. Razmišljaj raje, kako boš poimenovala otročička, kakšna oblačila mu boš kupila, kako mu bosta uredila sobo itd. Diplomirala boš takrat, ko boš dovolj močna in predvsem pri volji. Nič ne bo pobegnilo in nihče te ne bo grdo gledal, če določene stvari prestaviš. In morda boš čez kakšno leto našla temo, ki te bo še bolj zanimala, pa ti bo pisanje kar samo steklo.

Pazi nase in zadihaj

[LostOneFuture]

verjetno je kriva preteklost, ki je še nisem predelala. Kot otrok sme bila zelo površna, bolj srednje ocene, a jaz sem bila zelo zadovoljna s tem. Moja sestra je nato v sredji  šoli zaradi drog zabluzila, oče me je zaradi jeze na sestro, ker je ni bilo doma in smo jo iskali po sloveniji z policijo tako besen, da je mene obtoževal da sem zanič, da sem jaz vsega kriva, da se je to samo zaradi mene zgodilo. In ko sem jaz prišla v srednjo šolo sem si prisegla, da bom vse naredial da ne bodo starši nikoli več nesrečni. Prijateljev praktično nisme imela, nisem hotila ven saj sem ždela pred knjigo, da so le padale petice in na koncu bila zlata maturantka, a kaj je bilo na koncu? zlomila sem se.... prviččč tako sem se vpisala na maturitetni tečaj, kjer mature nisem naredial in eno leto v bistvu životarila, stari so me nato spet obtoževali za nevem kaj vse, in sem se vpisala sam na nek fax, tolk da sme lahko šla od doma. Seved ana fax ki me ni veselil, in sem spet 1 leto vstran vrgla... nato sme se vpisala na fax, ki je je zelo veselil, vse mi je teklo kot po maslu, nisme se rabila veliko učiti, ker mi je vse bilo tako zanimivo da sem si takoj zapomnila, in sem junija 2011 v zadnjem letniku imela narejene že vse izpite, pisala že dispozicijo za diplomo, imela dogovorjeno pripravništvo kjer bom delala, bila sem zmenjena da do konec oktobra diplomiram. Tukaj je tudi moja mentorica nekaj zasrala, saj je preveč časa porabila za pregled mojih analiz od raziskave. Tako da mi je tisto z pripravništvom propadlo... bila sem precej žalostna. Pol se mi je mož še huje ponesrečil in je vso delo na kmetiji padlo name... za enega človeka, pa je to malo preveč. In nekako sem sedaj tukaj kje sem, psihično na dnu, upočasnjena, slabo dojemljiva za vse stvari. Diploma mi sploh ni zanimiva več. Odpor imam do vsega kar je z faxsom povezano, ko se prisilim, da bi kaj pisala, začnem, sedim 1 uro probma kej napisati, me začne od razmišljanja glava boleti, koncentracija mi tako pad,e da lahko grem samo ležati. Sej nisem tako zelo stara, februarja sem napolnila 24let, moj študij je zdravstvene stroke, sam sem si zadala pač  lani poleti eno kvalitativno raziskavo, veliko ljudi intervjuvala, čeprav mi je tudi že to bilo precej mučno. očitno si nisme izbrala dobre teme.  preveč sme se gnala, sedaj se mi je pa vse ustavilo.

[Smokyboy]

Pozdravljena,

glede na odpor, ki ga trenutno kažeš do študija, bi bilo verjetno res najbolje, da se odklopiš za nekaj časa. Osebno sicer nisem mnenja, da je diploma danes nepotrebna, ker je na veliko delovnih mestih kljub vsemu pogoj za sprejem. Ne vem kaj točno misliš z zdravstvena stroka, ampak študij, kakorkoli povezan z medicino, je danes verjetno še najbolj perspektiven.
Dejstvo pa je, da boš z napredovanjem nosečnosti imela vedno več drugih skrbi in bi bila pod velikim pritiskom, če bi hotela sedaj na silo nekaj spacati. Problem je mogoče to, da bo po rojstvu otroka časa še manj, tako da bi morala odložiti študij vsaj za dve leti. Zato razumem tvoj konflikt, ker si tako blizu konca, pa vseeno tako daleč.
Mislim, da so ti ženske pred mano dale nekaj res dobrih nasvetov, o katerih se velja z možem temeljito pogovoriti in imeti pred očmi predvsem otroka. Mogoče bo vnuk omehčal tudi tvoje starše, ki so očitno delali velike napake v tvojem odraščanju in so brez dvoma sokrivi za vse kar se dogaja. Poleg tega se s starostjo nekateri ljudje nasploh spremenijom kot da na jesen življenja dobijo nov pogled na svet in poskušajo popraviti napake iz preteklosti.

[Suzy]

Pozdravljena,

naj ti podam še vidik diplomantke, ker ti bo morda potem bolj jasno, koliko boš dejansko izgubila, če ne boš diplomirala. Sicer ne vem, na katerem področju študiraš, ampak se mi zdi, da je v današnjem času še to zelo nepomembno.

Tudi sama sem spadala med tiste, ki so doštudirali in diplomirali v roku. Sicer nisem bila tako zagreta kot ti in sem stvari vlekla do zadnjega, sem pa študij končala v petih letih. En mesec po diplomi sem že nastopila pripravništvo, takoj za tem strokovni. Tu se zgodba o uspehu tudi konča. Sedaj sem že skoraj eno leto brez zaposlitve, diplomo si lahko samo nekam vtaknem, zaposlitve ne dobim, zato moram kot študentka delati v lokalni tovarni, da si kaj zaslužim in da lahko preživim v najemniškem stanovanju. In nisem edina. V zadnjih šestih mesecih sem spoznala še 4 take primere: vsi z diplomo, vsi nekam vpisani, da lahko delamo prek študenta.

Se ti res splača ubadati z diplomo? Se ti ne zdi boljše, da se umiriš, si poiščeš pomoč in nenazadnje pomisliš na otroka, ki ga nosiš? Čez nekaj let se boš tolkla po glavi, ker boš zamudila edinstvene trenutke prve nosečnosti zaradi diplome. Je vredno?

Iz napisanega sem razbrala, da živiš s partnerjem, imata kmetijo, morda je tudi zaposlen. Predvidevam, da sta preskrbljena. Razumela bi tvojo stisko in silo, če bi imela obljubljeno službo pod pogojem, da diplomiraš.

Ustavi se in uživaj. Razmišljaj raje, kako boš poimenovala otročička, kakšna oblačila mu boš kupila, kako mu bosta uredila sobo itd. Diplomirala boš takrat, ko boš dovolj močna in predvsem pri volji. Nič ne bo pobegnilo in nihče te ne bo grdo gledal, če določene stvari prestaviš. In morda boš čez kakšno leto našla temo, ki te bo še bolj zanimala, pa ti bo pisanje kar samo steklo.

Pazi nase in zadihaj

[Suriya]

glede na odpor, ki ga trenutno kažeš do študija, bi bilo verjetno res najbolje, da se odklopiš za nekaj časa. Osebno sicer nisem mnenja, da je diploma danes nepotrebna, ker je na veliko delovnih mestih kljub vsemu pogoj za sprejem.

Sem se malo nerodno izrazila. Seveda nisem mislila, da naj popolnoma pozabi na diplomo in zavrže ves trud iz študijskih let, se pa ne bo svet podrl, če jo bo prestavila za kakšno leto ali dve.

Morda boš pri tem naletela na nasprotovanje staršev, ampak sem prepričana, da bo tudi njim na koncu bolj pomembno tvoje in otrokovo počutje kot pa tista listina.

Menim, da se v splošnem vsi strinjamo, da se vsaj zaenkrat izprezi in užij malo svobode ter brezskrbnosti. Bo ti veliko bolje in čez nekaj let si boš hvaležna.

[Smokyboy]

Fortune, preden se dokončno odločiš glede diplome seveda pretehtaj vse opcije in posledice, da si ne bi kasneje kaj očitala. Seveda bi ti najraje svetoval, da vzami dva tedna prosto, potem pa nekako sklanfaj to diplomo, ampak vem kako je težko kaj narediti v tvojem psihičnem stanju. Čez dalj časa se verjetno ne bo lahko vrniti k pisanju diplome, ampak če bo izginil vsaj ta odpor, ki ga čutiš sedaj, boš lahko hitro zaključila. Pa če bi izbrala drugo temo (najprej moraš seveda vedeti, pod kakšnim pogoji lahko to narediš), ki ti bo bolj všeč, bo šlo še toliko hitreje.

[LostOneFuture]

danes pa je moj mož izgubil službo, in to službo za nedoločen čas, kjer je delal kar 6 let.  Kot tehnološki višek. Katastrofa.  zdaj bo pa res obup od obupa ratalo... je pa zanimivo, da ko sem izvedela to novico, dobila nekako voljo nazaj, da bi pisala diplomo in sem prej lih začela nekaj nazaj pisati.