NOV TUKAJ

[Mačica]

veliko načrtov imam, pa vedno rečem, bo jutri...

vam je to znano?

Ufff pa še kako!!! Tale jutri že dolgo lovim!!! In potem je na na koncu dneva ta občutek krivde, ker zadanega nisem opravila, ta pa vse samo še slabša!! In kadar sem slabše naredim še manj in potem spet očitki in potem še manj...... Začaran krog skratka. Samo se ga da prekinit!!
Počasi nam bo uspelo!!!

Drži se!!

[Bojči]

Tommy, čeprav si zelo v grobem napisal, kako ti je,sem se odločila, da ti napišem nekaj stavkov.Praviš, da že 6 let trpiš za depresijo, tudi meni so pred 6 leti postavili diagnozo. Že ves ta čas imam zdravila in redne obiske pri psihiatru.To je odskočna deska za človeka spodobno življenje, ne samo v postelji, ampak včasih tudi na nogah.A za kvaliteto bivanja je ,po mojem najbolj pomembno to, kako človek živi. Ali je srečen in ali ima ob sebi prave ljudi.Pisal si, da si bil pred 6 leti zelo na tleh. Ali si zdaj tudi?Ali imaš ob sebi partnerja, ki te razume in ti skuša pomagat v kriznih dneh?Največjo podporo namreč človek dobi prav od tistega, s katerim preživi največ svojega časa.Zanima me, ali imaš kakšen hobi?Mogoče je to le gledanje dokumentarnih oddaj, s čemer si razširjaš svoje znanje na različnih področjih.Potem si v prostem času misli zaposli s tem - to namreč ni poležavanje, kot mnogi razmišljajo.Največkrat se piše o tem, kako moraš hodit na sprehode.To velja za tiste ljudi, ki v tem uživajo, meni je to prava muka, oz. iz sprehoda pridem nazaj 3 krat bolj poklapana, kot sem odšla, ker nimam nič drugega za počet, kot samo razmišljat takrat, ko hodim.
Verjamem ti, da poznaš precej ljudi, a težko je najti nekoga, ki bi se s tabo pogovarjal takrat, ko potrebuješ ob sebi res razumevajočo in čutečo osebo.Jaz imam srečo, da tako osebo imam, moram povedat, da je to največji zaklad, ki mi daje moč za voljo do preživetja.Torej moje mnenje je ,da je prvi pogoj za izhod iz najtežjih obdobij prav dober prijatelj.
Povej še kaj več o sebi. Ali si v službi, koliko ur na dan si običajno sam, ali ponoči spiš,skratka, čim več, tudi,če misliš, da so to nepomembne stvari- niso-vse se povezuje in se nam nekam nalaga.
Lep pozdrav.

[tommy]

ja, Bojči in ostali... Vsem najprej hvala za vse napisano.
Naj malo več povem, napišem o sebi...
Imam zaposlitev, sicer za določen čas, toda je delo ki me veseli, imam hobije, ki sem jih zadnje čase zapustil, kakor sem zapustil tudi terapijo (o tem sem že pisal); v preteklosti ko se je depra pojavila, sem pač posegel po "tekočih antidepresivih" kot jih je imenoval en moj prijatelj in tako si ustvarjal začaran krog, v preteklosti sem seks oboževal in sem jih polagal enega za drugim, prišlo je obdobje ko sem to opustil in po naključju spoznal prijatelja ki si je bil pripravljen vzeti dopust, da me je peljal k psihiatru, bil z mano... ni zahteval samo seksa, bil je zadovoljen če je samo objet zaspal ob meni ko mi je bilo najtežje, ni me omejil in on mi nikoli ne bi kratil svobodo tako in drugače, vsaj tako mislim. Misel na njega me drži pokonci. Včasih bi poležal cel dan, toda imam psa ki me "pelje" na sprehod, malo tečeva... in pes mi da veselje ko se jaz usedem na travnik in skače čez mene... tako malo je potrebno...
Drugače sem si zadal cilj, da v jeseni ponovno začnem z fitnesom, ki me je v preteklosti osrečeval. pa tudi če je enkrat ali 2kran na teden. Upam da bo mi uspelo. Vpisal sem se v neko prekvalifikacijo in zato mi sedaj depra hodi samo v napoto....
spim preveč... tudi po 11 ur na dan in to je korak ki ga moram urediti.
kakor si tudi urediti papirje, in stvari v glavi, pridejo pa temni dnevi in nekajkrat sem se zalotil pri misli na samomor, misli na odhod, ki pa  v preteklosti ni bila samo misel. sem ga že poskušal delati in zanimivo da se je vedno takrat pojavil kdo ki me je odvrnil od tega...
Veliko berem, pišem in se drugače izražam, v tem vidim filter...
sem začel razmišljati da bi pričel pisati "dnevnik" ki bi ga dal mojemu terapevtu na najinem naslednjem srečanju. ker vem da mu v tisti uri ne bi mogel vse povedati....

Sem velik ljubitelj živali in ravno ta teden sem posvojil eno muco, tako imam zdaj 3 ki mi ob psu delajo zanimivo družbo ter kratek čas. potem je tukaj še mnogo filmov, glasba in to je mi včasih prava droga....

[ljubica]

Zdravo, Tommy!
Si človek, ki mora živeti v "celem spektru". In depresija nam ta spekter kot nalašč skrije. Potem se mučimo od Poncija do Pilata, da ta spekter spet najdemo, ker je to naše poslanstvo. Drži se in se zavedaj, da si krasen človek. Lahko ti povem iz mojih izkušenj..........dokler sem skrivala pred ljudmi svoje tegobe, sem bila oropana marsičesa. Ko pa se družim s počenčki, sem polna energije in poleta. To je to. Lahko pokažem sebe in nisem obsojana in name ne leti zasmehovanje in besede, polne ošabnosti malega človeka.

[mina]

dokler sem skrivala pred ljudmi svoje tegobe, sem bila oropana marsičesa.

Ja, res. Tudi sama...

[agamemnon]

OJ! Evo še mene...depresivno deklico. Niti ne vem,kaj naj napišem,vem samo da rabim pomoč. ali pa samo pogovor, vendar se mi ne ljubi pisati o meni. Trenutno. Vseeno mi je kako izgledam, izgubila sem zanimanje za stvari,ki so me prej veselile, samo spala bi in spala, primanjkuje mi energije, na splošno sem upočasnjena, in utrujena, težko se skoncentriram... ampak trenutno je stanje ok, ker drugače nebi pisala  Občutek ima kot da mi "zaostaja slika" ko sem v tistem svojem svetu.

Pa bo kdaj bolje?!

[masi]

Dobrodošla med nami,


Vem, kako ti je in vem tudi, da bo bolje. Pobrskaj po forumu , kjer je že veliko napisanega in tudi ti nam piši, da ti bomo lažje odpisali, kako se lotiti tete depre.


Pozdravček, masi

[Arwen]

agamemnon, bo bolje... glede na to, da veš, da rabiš pomoč, je prvi korak storjen, naslednji je mogoče obisk pri zdravniku? .. in kot pravi Masi, pobrskaj po forumu, ugotovila boš, da smo bili bolj ali manj vsi na tem.

Objem 
Arwen

[agamemnon]

Hvala vam!
Mi je kar malo v tolažbo,ko vidim da nisem sama. ;oje razpoloženje tako zelo niha, da je neverjetno. Na bolniški sem "že" 3 tedne in mislim,da bom še lep čas. Ko pride dober dan sem vsa naspidirana, potem pa kot bi me nekdo ugasnil. Kaj je to? ali ženskam toliko nevšečnosti povzročijo hormoni? Velio sem že prebrala,pa vseeno ne najdem neke "rešitve" zame. Z zddravnikom sem že govorila. Želim se pozdraviti,ampak ne želim vsega tega imeti v kartoteki. Preveč sem mlada,da bi mi to že sedaj onemogočalo npr novo zaposlitev. saj veste kako se gleda na to.

[Arwen]

Kaj je to?

samo ena taka smotana tetka, ki sliši na ime Depra.... in ki doleti tako moške kot ženske, mlade in stare, bele in črne, majhne in velike.... Sicer je žal tako, da ko se ta teta odloči priti na obisk, potem se je človek malce teže znebi, a definitivno se slej ko prej tudi to zgodi.

..ampak ne želim vsega tega imeti v kartoteki. Preveč sem mlada,da bi mi to že sedaj onemogočalo npr novo zaposlitev.

nihče razen stroke nima vpogleda v tvojo kartoteko; ko te delodajalec pošilja na zdravniški pregled, dobi nazaj le mnenje - sposoben za to in to delo. To je vse. Ostalo ga ne zanima. In samo ti odločiš, kdo ve za tvoje težave, komu poveš, nihče drug.

Če obiščeš psihologa, psihiatra,... se ti obiski ne vpisujejo v tvojo osebno kartoteko.

 

[tommy]

Hvala vam!
Mi je kar malo v tolažbo,ko vidim da nisem sama. ;oje razpoloženje tako zelo niha, da je neverjetno. Na bolniški sem "že" 3 tedne in mislim,da bom še lep čas. Ko pride dober dan sem vsa naspidirana, potem pa kot bi me nekdo ugasnil. Kaj je to? ali ženskam toliko nevšečnosti povzročijo hormoni? Velio sem že prebrala,pa vseeno ne najdem neke "rešitve" zame. Z zddravnikom sem že govorila. Želim se pozdraviti,ampak ne želim vsega tega imeti v kartoteki. Preveč sem mlada,da bi mi to že sedaj onemogočalo npr novo zaposlitev. saj veste kako se gleda na to.

Ojla, tudi sam sem bil zaradi Depre že večkrat na bolniški, toda včasih je vse to poslabšalo stvari, preveč časa za razmišljat vsaj zame ni dobro, nisem delal npr po en mesec in posledično z tem manjša plače, že tako sem zaslužil (pre)malo.
sam si zdaj raje pomaham z sprehodom, AKCIJO, čeprav vem, da ko je najtežje je tudi to skoraj nepremagljiva ovira. Sam imam zadnje čase obdobje spanja, veliko in še več pa se vedno počutim zbit kot le kaj.


Trudim se tako da si zavrtim kakšno glasbo ki mi je všeč, mogoče tudi zaplešem na njo, se pojem besedila....
to me na nek način sprosti, vseeno pa vem da brez AD ne gre. Na srečo imam malo stranskih učinkov, mislim oz čutim da prihaja obdobje ko se bodo stvari izboljšale, tudi z pomočjo nekaterih članov foruma z katerimi kdaj podebatiramo preko MSNja ali GSMa. to mi pomaga.

hvala vsem