prosim za čimvečjo pomoč- čustva

[dalia84]

Pozdravljena plesalka... ko te berem, je isto, kot bi brala sebe... nisi izgubila nobenega boja, bo bolje, ampak zdaj moraš potrpeti in nekako prenesti tisto drugo osebi v sebi, ki ti vsiljuje slabe misli. Jaz sem v istem zosu že n-tič in me ni več strah vsega tega, ker mi je znano in ker so se čustva vsakič, ko je bilo bolje, vrnila. Tudi jaz sem zdaj v obdobju, ko nič ne čutim, ampak me to več ne prestraši. Ni mi do fanta, spolnost mi je tuja in brezvezna, nimam lepih občutkov, precej sem jezna na svet okoli sebe.... pač vse, kar ti opisuješ in kar spada zraven, k depresiji. S tem, da sem se jaz na to stanje (sranje) že navadila. Pač ne čutim, ampak še vedno lahko diham, hodim, delam, jem, pijem, spim,........ in pač delam vse ostalo, čutim pa ne.  In najraje sem sama, da imam mir pred vsemi in da mi ni nič treba.

Če ti bi kaj pomagalo, mi lahko pišeš na teide08@gmail.com in se malo pogovoriva. Jaz hodim na psihoterapijo že 8 let, zdaj sem bila v Begunjah na učenju tehnik sproščanja in mislim, da te lahko pomirim in ti pomagam. Predvsem pa vedi, da nisi edina, da je to normalno za depresijo in da boš še čutila!!! 

[plesalka]

zdravo..vsem hvala za odgovore...

evo jem sedaj AD dobra dva emseca, pa se stanje počasi izboljšuje, ampak še vedno so slabi dnevi, dnevi ko ne vem več ,kaj čutim, kaj se z mano dogaja...lih sedaj ta teden je tak, da sem spet vsa nervozna in živčna, obremenjujem se s čstvi do partnerja, kot da je on neka druga oseba, ki ga en poznam, ko ga pogledam, kot da sem jest nekdo drug...strah me je fuuul da bom morala stran? prosim, recte da to ni in nebo potrebno,d a je to res zaradi depresije...so res to tko ''resnični'' občutki, a lažni?

jest bi rada bila srečna...včasih ko pomislim, da me nebi bilo, da bi blo vse bolje, in mojim in vsem...a took mi je hudio, ker partner trpi zaradi tega, sej me podpira, in vse, tolaži še vedno...ampak js sm pa taako hladna...zakaj?? je to res blokada? bom še taka kot sem bila???

pomagajte prosim...nočem jit stran od njiju, res ne!

[MucaMaca]

plesalka, to, da nočeš od njiju, je tudi čustvo, želiš si njune bližine, topline, ljubezni - kaj drugega pa to pomeni, kot da ju imaš rada, in da niti slučajno nisi hladna? samo malo zmedena so tvoja čustva, malo otopela, malo depresivna, malo utrujena. saj bo.
morda pa ti pričakuješ neko vzneseno stanje ves čas? ljubezen niso samo metuljčki v trebuhu, zardevanje ob pogledih, kocine, ki ti gredo pokonci. ljubezen je tudi mir, zavetje, toplina, bližina, sreča... gradi na tem.
in vedno bodo dnevi, ko ne boš točno vedela. vsi smo taki, zdravi in manj zdravi, nihanja so normalna, padci so normalni, zmedenost je normalna, vprašanja so normalna. samo... normalizirati se morajo, da niso pretirana

[koklja]

Plesalka, pridi - lahko tudi s partnerjem
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_jcalpro&Itemid=1&extmode=view&extid=750

LP,
Koky

[plesalka]

kaj pa se dela ne teh sestankih?

[MucaMaca]

uffff... nočeš vedet, kaj vse no, za dolenjsko skupino lahko govorim, za druge ne vem

[plesalka]

Joooj...sama vec ne vem kaj se dogaja z mano...zdej so se mi celo zacele porajat misli o smrti in kko bi blo mogoce bolje ce me sploh nebi bilo...mala me nebi gledala take,moj nebi yrpel,moji se nebi obremenjevali...nocem tah misli,nocem tehga vex...hocem bit jest..srecna,vesela...nocem met vec v glavi,kko mojega"nimam vec rada"ker itak nikogar nimam...bojim se sama sebe...a je lahko da tableti niso pravi????v mes je blo zw vae ok.zdj pa spet to sranje.js sm cisto na tleh..kolko casa se????rada bi da bi blo vse ok...ne morem vec tega prenasat...je tp res vse zaradi boleznii?da sem napeta,nervpzna,da se skos obremenjujem s custvi??nocem zapustit moje druzine.je to res kriva ta depresij :jok:a?heeeeelp

[Toja]

kaj pa se dela ne teh sestankih?

Plesalka, na teh srečanjih se dobivamo sami taki, ki imamo težave in se med sabo pogovorimo,
se izpovemo, izmenjamo izkušnje in nudimo podporo drug drugemu.
Občasno se nam pridruži tudi kakšen strokonvnjak, ki nam podrobno razloži kakšno stvar.
Verjemi mi, da se je take skupine dobro udeležit, ker ti bo nudila veliko podpore...
Spoznala boš tudi druge in istočasno si pridobila prijatelje...

***********

Plesalka, umiri se...si komaj dva meseca na AD in verjamem, da so zdaj ven udarili simptomi,
vse to se kaže v obliki tesnobe...raznih negativnih misli...verjemi mi, da imaš vse rada...samo si trenutno v krizi, ki pa bo minila...poskušaj se pomirit, napiši še kaj....počasi bo šlo na bolje in spet boš
tista prava....depresija ni enostavna, je pa ozdravljiva in tudi pri tebi bo tako....

[Toja]

uffff... nočeš vedet, kaj vse no, za dolenjsko skupino lahko govorim, za druge ne vem

MM, mislim, da je uporabnica želela konkreten odgovor,  kolikor vem za vašo skupino,
je zelo vredu in mi ni jasno zakaj takšen odgovor...včasih je potrebno bit tudi previden,
predvsem pri ljudeh, ki so v stiski...

[MucaMaca]

se opravičujem, toja. vendar lahko vidiš, da sem dva zapisa višje odgovorila uporabnici povsem resno, torej se ne (samo) zafrkavam. odgovor, ki sem ga dala, pa je hec, in tudi ta hec ni v ničemer sugeriral, da se na skupini dogaja kaj slabega (poglej smeške), in tudi plesalka je sama uporabila pomežik, kar sem pač razumela, da je dobre volje in se je tudi ona na pol šalila, ko je vprašala, kaj se dogaja/počne na taki skupini.

ni vsak hec menda slab, ali pač? eh, očitno je.

[Toja]

MM, vse sem prebrala, predno sem kaj napisala...ja vidim smeške in ravno tale ( ) me je
spravil v bes in jezo...žal za skupine sem občutljiva  ,  ker vem, da se ljudje včasih zelo težko
odločijo za obisk...

[MucaMaca]

narobe si ga razumela, tega žvižgača. jaz mislim, da je dolenjska skupina super, in skupaj počnemo vraga in pol in to je pomenil ta žvižgač. skupino vedno vsem priporočam. ni ti treba biti besna ali jezna, ne mislim nič slabega o skupinah, in mi je žal, če si me tako razumela, ampak mišljeno je bilo pač povsem drugače.

[Smokyboy]

uffff... nočeš vedet, kaj vse no, za dolenjsko skupino lahko govorim, za druge ne vem

narobe si ga razumela, tega žvižgača. jaz mislim, da je dolenjska skupina super, in skupaj počnemo vraga in pol in to je pomenil ta žvižgač. skupino vedno vsem priporočam. ni ti treba biti besna ali jezna, ne mislim nič slabega o skupinah, in mi je žal, če si me tako razumela, ampak mišljeno je bilo pač povsem drugače.

Eh, jaz sem pa že pomislil, da so te skupine kakšna seksi zadeva. 
No, plesalka, mislim, da v tvojem položaju res ne bi bilo slabo iti vsaj na obisk na takšno srečanje, verjetno bi se v družbi ljudi s podobnimi težavami dobro počutila, pridobila kakšne prijatelje in tolažbo iz prve roke. Kar se pomanjkanja čustev tiče, pa je lahko to povezano z AD-ji. Tudi jaz vem, da sem bil v začetku jemanja AD nekaj časa povsem otopel - če bi pred mano nekoga povozil vlak, se verjetno ne bi pretirano razburil. Za pozitivna čustva pa je učinek še bolj očiten.
Dobro bi bilo te stvari razčistiti s psihiatrinjo. Mogoče tudi menjava AD-ja pride v poštev, ampak to šele kasneje, ko bo jasno, kaj je vzrok in kaj posledica.

[plesalka]

Ojla ja najverjetneje,da se bom naslednjic udelezila srecanja..
Morm spet napisat...men je res hudo,grozno...obcutek krivde,ker se vee to ddogaja..sedaj imam misli,da bi bilo morda boljr da me nebi bilo.hcerka me nebi glesala take,fant nebi trpel.non stop se mi porajajo misli o smrti,kar pa ne zelim.ampak skos omam v glabi,da bi blo bolje ce me nebi bilo...strah me je vsega.strah me je sebe..zakaj take mislmmpotem slaba vest ker se mi to dogaja.kko bo hcerka to gledala,ko bo zrastla..obcutek mam da se ne boljsa ampak slabsa.preje nisem nikoli razmisljala o smrti.sedaj pa imam obcutek da ni bilo to najlazje da grem da bom nasla svoj mir....a nocem tega.hocem zivt bit stara tista oseba...je to normalno po dveh meaecih jemanja adjeve?ali naj zamenjam..mam obcutek da se mi bo zmesalo...res kr zbezala bi nekam pred sabo pred vsemi...heeelp

[Smokyboy]

Mislim, da bi se učinek AD-jev po dveh mesecih že moral začeti kazati. Ampak naj te to ne uspaničari. Razlogi so lahko:
- različni AD-ji zelo različno vplivajo na ljudi (eni čutijo po nekaterih zdravilih samo stranske učinke, drugi jih pa sploh nimajo), tako da bi se mogoče pogovorila z zdravnico o menjavi (mislim pa, da bo predlagala, da vztrajata vsaj še nekaj časa)
- AD-je bi morala podkrepiti še s kakšnimi pomirjevali za določen čas (če si živčna in napeta, te to še bolj sili k negativnim mislim)

Upam, da bosta z zdravnico našli rešitev čim prej. Vmes pa se čim pogosteje oglasi, udeleži se tudi kakšne splošne debate, kjer smo bolj na hece (pa četudi ti ni do tega, mogoče te pa vsaj malo zamoti).

[plesalka]

Hvala za odgovor...saja imam pomirjevala kwentiax..stotko moram jemati zvecer xez dan pa po potrebi po 25mg..sam te misli mi niso res jasnezakaj misli o smrti in misli ce nebom tista stara jaz da ni vredno ziveti itd...strah same sebe,strah druzine svojebstrah vsega.obcutek  mam da se mi bo res odpelalo ...

[Smokyboy]

Zaupaj se zdravniku, za tovrstne fobije morda obstajajo tudi posebna zdravila. Sicer sem mnenja, da je dolgoročno rešitev mogoče doseči le z delom na sebi in psihoterapijo, pa je vedno zadaj tudi neka telesna oz. kemična disfunkcija, ki jo s pravimi zdravili normaliziramo.

[plesalka]

a, če se sploh ne poznam, zakaj se je to začelo dogajat??? kako nej delam na sebi? če sploh ne vem zakaj se to začenja vse dogajat, sploh ne razumem več, ne razumem niti več sebe ničesar....

ne vem, a je to zaradi tablet, ker če je neham takoj, ko zvem, da bo rekla da je zaradi tablet...

[Smokyboy]

Plesalka, a lahko napišeš še kaj več o sebi? Ne rabiš pisat stvari, za katere se bojiš, da bi te kompromitirale, ampak človek si potem lažje predstavlja, kako naj se pogovarja. Mogoče starost, kako je s službo, prijatelji, sorodstvom? Mogoče nima neposredne veze s tvojimi problemi, ampak tvoje okolje odločilno vpliva na to, kako se počutiš, kaj čutiš (oz. ne čutiš), česa te je strah?

Meni je psihiatrinja rekla - vedno je v ozadju nek dogodek ali dogajanje, nikoli te stvari ne pridejo čisto iz zraka. Mogoče to res velja, razen seveda v primerih, ko gre za kako znano degenerativno težavo, infekcijo ali kaj podobnega.

Mogoče pa se boš lažje zaupala nam, ki smo praktično neznanci, kot pa nekomu, ki te gleda čez mizo. Seveda ti mi ne moremo tako strokovno svetovati, lahko pa v pogovoru izplava kaj, kar bo tebi dalo misliti.

[plesalka]

Ok lahko komot napisem kaj o sebi...stara sem 25let,imam hcerko staro eno leto in partnerja kateri je najboljsi fant na svetu...stoji mi ob strani ze od samega zactka.me podpira ,bodri itd...delam v pisarni kot tajnica.psihiatrinja je rekla da je neozdravljena poporodn deperesija.meni je poclo letos januarja.nisem spala,tri dni sem bruhala,iscalo me je v prsih nisem vedla laj se dogaja.male nisem mogla objet,fantu sem rekla da semse ohladila do njega..potem ko je rekel da pac bosta onadva sla stran,sem laufala bruhat.nisem jih hotla zgubit niti jih nocem.onadba sta moja in itak da ju imam rda.aamo ne vem zakaj me je strah vsea tega.mami mi je rekla da je imela sodelavke ki so ble isto napete in fa je to to,da se nisem sprejelavdruzinskega zivljenja in da sevto tok bojim.jest sem clovek ki ne mara sprememb...s fantom sva imela nekaj nerazciscenih zadev v zvezi z njimi sva se pogovorila,je res da ne je to fuuul matralo in lezalo na dusi.ampak sedaj sva se pogovorila vse je ok.samo se ta moj neki strah,strah ne vem cesa.vcasih se bojim hcerke (takrat bi najraj umrla,Ker ne morem prenesti da je nebi imela rda ali pa tega kko se lahlo ro dogaja tej obcutki...)potem se boji vcasih partnerja kot da je tuj clovek.prav tako je to pri hcerki ta obcutek...kko sta mi lahko tuja?sej sta moja no...bojim se najbolj pa sama sebe...v druzini je bilo par zadev v preteklosti..mami je zgubla starse pr najstniskih letih...potem je bilo par zadev po ocetovi strani (problemi v sluzbi z delavci,problem sin iz prvega zakona)...jest sem to vse tlacla v sebi ker sem zelo navezana na starse...ne vem kako se lahko bojm svojega zivljenja..sej je bll vse ok dkmler nosem zbolela...zmesalo se mi bk rada bi svloje zibljenje nazaj...samo to...kaj nej delam na sebi ce bse kmam?