Slabo :(

[čriček]

Onix me veseli, da si ozdravel. Jaz se tudi zdravim pri dr.Dernovškovi in upam, da me bo pozdravila. A si imel misli dolgo časa?  Si sedaj popolnoma brez njih in lahko živiš kot pred okm ?

[Onix]

Živjo čriček

Takole je, misel kdaj pa kdaj kakšno še imam, ampak mi ne povzroča skoraj nobene stiske in se pri njej ne zataknem. Imam še dosti dela, da bom spet normalno funkcioniral, ampak to je bol zarjavelost kot pa OKM. Bil sm bolan več kot 5 let in sedaj imam malo probleme se vrniti nazaj k odgovornim opravilom in obveznostim. Ti zagotavljam, da ti bo dr. Dernovškova pomagala, ona je res super psihiatrinja in tudi človek. Kakšne vrste OKM pa te pesti? Lep večer ti želim!

[čriček]

Jaz imam sedaj to par mesecev. Misli na bolezen so neprestane. Kako si pa zdržal tako dolgo? A si ves čas hodil v službo? Ko jaz spomislim na bolezen, me kar spreleti po telesu. Pa tudi mravljinčenje imam. Sicer mi je dr. Dernovškova rekla, da naj bi hitreje minilo. Če ne bo, da bo povišala dozo cipralexa, a šele po 6-8 tednih, ko naj bi pričel sploh delovati. Trenutno imam cipralex 20mg ter torendo q 0,5mg 2x na dan. Ne morem si misliti, da me je to doletelo ter mi je zelo hudo. Težko se s tem sprijaznim, zelo težko.

[čriček]

Poleg tega imam ob teh mislih tudi krivdo, da kaj mi je to prišlo. Že tako se človek sekira zaradi določenih stvari, a to sekiranje "je zdravo sekiranje". Pri okm, pa se človek sekira pretirano in se ne da zaustaviti, verjetno je podzavestno. Upam, da tole ne bo predolgo trajako, ker je težko prenašati,, še sam sebe ne moreš trpeti.

[Onix]

Čriček vse bo vredu. Sigurno si v dobrih rokah pri dr. Dernovškovi... Poglej si four steps by Jeffrey Schwartz. Meni je ta tehnika zelo pomagala, samo malo pogooglaj.

[himiko]

Dragi Čriček, kot je napisal Onix, pri dr. Drnovšek si v dobrih rokah! Tvoj okm pa se bo tudi umiril!
Vse obcutke, ki jih opisujes, poznam osebno - zagotavljam ti, da minejo 
Vse dobro in pisi se!

[čriček]

Samo slabo mislim, da tega ne bo nikdar konec. Misli o smrti mi prihajajo po glavi, da bi bilo bolje, če bi izginil. Krivda je velika. Sem povsem depresiven. Ne vem kako bom zmogel. Se ne morem prenašati. Tablete mi sploh še niso prijele, da moram čakati še en mesec, če ne bodo, da bo treba zvišati dozo. Kako bom zdržal? Hodim spat zelo zgodaj, še ko je svetlo, ker mi je dan predolg. Med spanjem sem vsaj normalen. Zbujam se ves prepoten, z mravljinci po telesu in nervozen. A bo to kdaj minilo?

[himiko]

Čriček, zdržal boš, zdržal! Pa tudi veš, da se lahko na začetku nekoliko slabše počutimo, ko začnemo z ad - da bi ublažila tvoje počutje ob uvajanju, ti je Dr. predpisala torendo.
Minilo bo, verjemi!!!
Kmalu bo vse samo se spomin!
Vse dobro 

[čriček]

Tako zanič se počutim psihično in fizično. Komaj vztrajam. A se bom popolnoma pozdravil, da bo ta mora minila in bom spet živel tako kot prej? Hodim pa spat s kurami ja, ker komaj komaj preživim dan.

[himiko]

Seveda se bos pozdravil - tako kot smo se ostali!
In potem bos le mocnejsi, bogatejsi za to izkusnjo!

Morda bos moral spremeniti kaj v tvojem zivljenju, toda te spremembe so spremembe na bolje, so pot k tebi!

S kurami spat, s kurami vstat, s pogumom v nov dan!

Drži se!

[čriček]

Hvala Himiko. A bodo zdravila zbrisala te občutke krivde, misli na smrt in ostalo, ki me tako zelo morijo ter mi ne dajo dihati? Koliko časa pa to lahko traja, da se človek pozdravi oz. da zdravila primejo? Se mi zdi, da se nikamor ne premakne. Zadnje dneve je še slabše in še več misli, ter misli o smrti. So grozne, sploh nočejo oditi. Kako naj bom zadovoljen, ko pa še sam sebe komaj trpim. Počutim se kot popolnoma druga oseba, kot da to nisem jaz. Kot da se gledam nekje od daleč in sem z enega drugega planeta, kjer je nesreča, smrt.

[Onix]

Vse to je normalno pri anksioznosti in OKMju. Verjemi mi, pozdravil se boš sigurno, probaj te misli čimbolj ignorirati in se res v njih čimmanj zapletaj, ker to samo povečuje tesnobo na dolgi rok. Imaš veliko srečo da si pri Dernovškovi, ona je meni izjemno pomagala, res priporočal bi jo vsakemu, ki tako trpi kot mi.

[čriček]

Hvala. Se je težko ne zapletati v misli, ker so stalno prisotne in te vsak čas opominjajo, da je s tabo nekaj narobe. Jih ne morem odmisliti. Upam, da bodo zdravila pomagala čimprej in te misli odpihnila. Sedaj imam cipralex 20mg 3 tedne, a ni še učinka. Zdravnica je rekla, da če ga ne bo, da bo treba po 6-8 tednih povišati dozo. Sem nesiguren vase, v strahu. Edino, kar se je uredilo, je spanje, dobro spim. Vse ostalo je bolj slabo. Takoj, ko se zbudim, sem že nemiren, v skrbeh, z mravljinci. Komaj čakam, da je 19, da se odvlečem v posteljo in zaspim, ker takrat se počutim zdravega. Brati še ne morem knjig, lažje berem z ekrana. A si imel tudi ti take probleme?

[čriček]

Zanima me, če tudi drugi več ali manj govorite o eni stvari o kateri imate misli? Jaz hočem dobiti od drugih potrditev o tem, da nisem kriv in to me stalno muči. Moji možgani pa kot, da ne dojamejo in se venomer okrog tega vrtijo

[himiko]

Cricek, ja to je okm... njegova vsebina ni pomembna, je pa zelo prepoznaven njegov strukturni mehanizem, ki si ga ti zelo dobro opisal - to je vrtenje okoli ene in iste stvari.
Onix je dal dober predlog glede pristopanja k temu.
Vse bo se ok!
Drzi se!

[čriček]

Hvala Himiko, ker mi pomagaš. Koliko časa pa to lahko traja, predno misli gredo stran? Saj bo šlo to vse stran? Ne morem sebe prenašati, ker stalno isto sprašujem, ker ta oseba nisem jaz, kot da je nekdo drug. Ti povem, da nikoli prej nisem mislil na to, da bom hodil spati ob 19, sedaj pa. Komaj čakam, da je dneva konec. Edino, kar se je do sedaj izboljšalo je spanje, vse ostalo je še slabo. Težko je te misli ignorirati, ker se stalno pojavljajo, še bolj pa jih podžiga krivda.

[melita]

Pozdravljen Čriček!

Vse, kar navajaš doživljamo (ali smo doživljali vsi okm-jevci). Žal je tako, da misli ne gredo kar stran, da se kar nehaš spraševati in si spet "ti", kot si bil že nekoč. Sproti se učiš, kako s tem živeti. Pri tem ti pomagajo zdravila, psihoterapija, kjer spoznavaš sebe, se učiš različnih tehnik, kako se z boleznijo soočati, kako urejati odnose,  branje / učenje literature za osebno rast ali tiste, ki se ukvarja s tesnobo, okm...
Počasi, počasi, dan za dnem postaneš bolj močan in nezaželene misli postopoma izgubijo svojo moč.
Zavedati se moraš, da je to delo na dolgi rok, da nič ne gre od danes do jutri. Ne želim te prestrašiti, prav nasprotno, želim te opogumiti, da zavestno stopiš na to pot.
Pridejo dobri trenutki in dobri dnevi in pridejo slabi trenutki in slabi dnevi. Ene in druge poznamo vsi. Sama si to včasih predstavljam, kot neke stopnice ali pot, ki pelje na strm vrh. Narediš prvi in drugi klanec, vmes greš malce navzdol ali postojiš, nato zbereš moč in greš spet naprej in navzgor...počasi in zanesljivo, le pozabiti ne smeš na t.i. "delo na sebi".

Zelo uporabne informacije o anksioznih motnjah in tudi okm dobiš v knjigah Kognitivno-vedenjska terapija in Kognitivno-vedenjska terapija - delovni zvezek.

Vztrajaj, prav gotovo bo prišel dan, ko boš spet z veseljem zadihal in bodo misli, ki te mučijo, izgubile svojo moč.

[čriček]

Hvala Melita. Že sedaj se sprašujem kako bom vse to zmogel. Zdravila pri meni še sploh niso prijela. Sem mislil in tako sem razumel Dernovškovo, da ko bodo začela delovati in, ko bo prava doza, da bodo te misli popolnoma izvenele? Sedaj imam do kontrole pri zdravnici še en mesec. Če ne bo v redu, je rekla, da bo povišala dozo in potem spet čakanje. Upam, da ne traja to predolgo, ker je res težko prenašati. To te popolnoma prevzame in se počutiš slabo. Kar ne moreš iz tega ven. Zdaj res ne morem dihati, krivda je velika in venomer sprašujem prijatelje iste stvari. Težko grem iz tega ven. Prebral sem si kognitivno-vedenjska terapija v 7 korakih, ki je na strani nebojse.si. A mene misli še kar obsedajo, čeprav se trudim, da bi bilo kaj drugače, zato čakam, kdaj bodo zdravila prijela.

[Onix]

Čriček več ali manj izzvenijo, včasih se kakšna še prikrade, ampak jo lahko hitro zatreš v kali... Drži se!

[čriček]

Samo to še čakam, da jih ne bo več, to me drži pokonci. Upam, da to ne traja predolgo, ko jih ni več? Ne morem predolgo čakati, ker je grozno takole biti dolgo časa. Zato upam, da bo čimprej minilo.