Slabo :(

[majč]

Onix, zelo, zelo sem vesela zate! 


ve, ravno sem na tem, da napišem nekaj na DAM in sporočim mal moje načrte za naprej in sem se tudi spomnila tebe, ki si zdaj malo manj aktiven tu, kar sem glede na poprejšnje že javljeno izboljšanje pri tebi tudi sama razumela kot pozitivno in sem si rekla, fant se vrača v življenje, kuje načrte za naprej in se ne da, kar je super.

tako nekako grem tudi jaz za tabo tukaj.

z menoj je tako, da sem se v tem času spucala, malo spočila in z navideznim vtisom, da se nič pametnega ne dogaja v resnici prečistila svoj um, prenehala s kriziranjem in puščam neko poglavlje sedaj za sabo z dobrim občutkom, da sem naredila tisto, kar sem lahko, saj sem vseskozi počela tisto, kar sem verjela, da je prav, četudi sem pro svojih izbirah odložila na videz najpomembnejše naloge, da sem lahko zaključila določena poglavja vezana na prejšnje življenjsko obdobje in življenjski stil, ko sem bila še sama in sem svoj čas napolnila s prostovoljnim delom in sodelovanjem z ljudmi, katerim sem dala vedno znova ogromno sebe, svoj čas pa tudi srce.

prehajam v novo obdobje. pred mano je veliko učenja, dela v službi, vsak dan bova s fantom tekla, sva rekla in to zgodaj zjutraj, ob večerih pa šla še eno treking hojo, ker mam odkrito povedano težave z rameni od vse prisilne drže ob računalniku (Onix, res razmisli, če res hočeš početi takšno delo, kjer po cele dneve sediš za kompom in kvariš oči. če misliš, da je to zate, ok, če ugotoviš, da imaš talente in srce še za kaj drugega, pa ne pozabi tega vpisati vsaj na tretje vpisno mesto po opravljenem maturitetnem tečaju. jaz te spodbujam in podpiram na tvoji poti in držim pesti zate, da boš zares izbral tisto pravo). po šihtu obvezno učenje, kar bo težko, ampak bo moralo biti, ker sem si zadala, da čas do konca decembra namenim temu, da naredim strokovca (za katerega se bojim, da v tem roku nimam veliko možnosti za uspeh, bom pa gotovo videla, kako ta zadeva gre) in pa vseh 5 kolokvijev na združenju. krepak zalogaj, ampak ves gušt decembrskih in oktoberskih praznikov sem za to pripravljena potisniti letos ob kraj. Naslednje leto pa bi rada posvetila predvsem druženju z mojim fantom. mislim, da bova sprobala med drugim Perkov program, kar mi bo v veliko veselje, ker me zadeva zanima, kako deluje in zanima me, kaj lahko sama potegnem iz tega. če bo dovolil. predvsem pa bova veliko skupaj in malo upam tudi na več druženja z brati in sestrami, ki jih ta čas zelo poredko vidim. ter družinama. tako nekako vidim svojo bližnjo prihodnost ta čas.


lede DAM-a pa mislim, da bom svoje sodelovanje vmes zaradi obveznosti malo razredčila, pa saj smo tega vajeni, ko rabimo smo več tu, ko mamo produktivno fazo delamo in nas je manj in tako je najbrž tudi prav. vsekakor pa ste m in mi boste zelo pri srcu in se rada vračam sem. tko da iz dnevnega sdelovanja bo morda prišlo na tedensko kak dan v vikendu, ne vem. je že prav tako


Onix, kar tako dalje in uspešno naprej. 100%, kaj je že to, a to obstaja? a to sploh ramo?  pa saj je tudi tako dobro, mar ne? 


evo ene navijače za nas:

 


maja

[majč]

Onix pa je zdaj bolje, kajne?


to vem, ko obmolkne. 


maja

[Onix]

HEHE, ja Maja je kar uredu . Ni še čisto tako kot bi hotel ampak sm zelo zadovoljen. Zdej jeseni pa v šolo, res upam da premagam samega sebe in grem . Kako si ti kaj? Upam da si dobro!

[majč]

le glej, da boš šel v šolo. mene pa mal zvija to, ker se mi svita, da bom to rundo strokovca zavozila, ampak mam že načrt opravit prvo kolokvije za združenje in decembra it ponovno na strokovca, seveda z naborom znanja. me je pa sram it jutri tja. jebi ga. mene je moja psiha in moje telo prisililo, da predelam v tem času vsebine zadnjega leta, ki je bilo polno dogajanja in novih dogodkov in mi kar dolgo ni dal, da bi se lahko normalno učila. ko pa sem se resno začela, sem ugotovila, da je vsega preveč. tko da še bomo delal. ti boš hodu na predavanja, jaz pa v službo, dam učit se in športat in spat. disciplina kot je še ni bilo.  pa mal bom odklopila okolico. če sem se doaslej ukvarjala predvsem z drugimi, se bom od zdaj dalje s sabo in svojimi zadevami. me je pa sram it jutri tja. ne bi se rada komu tam zamerla, tko da ne vem, kako naj pristopim, da nam mela potem decembra probleme. jah nič, danes pa ponoči intenzivno še brat, da ne izpadem čisti butelj pomoje. no zdele greva pa tečt z mojim dragim.


drgač sem pa dobro, hvala Onix.

hei, da ne boš slučajno spizdil pred izzivi zaradi strahu, vključi mal humorja in samega sebe vrži na finto. res se navadi v svoji glavi mal stend up komedije dela na lastni račun, pa bo pol lažje. en tak pogled od zgoraj, etksi in manj emski.



maja 

[Onix]

Zadnje 3 dni sm pa spet malo slabše... Kr mal se mi hočejo misli spet usiljevat. No ja verjetno ni samo ravna črta navzgor... Mam eno vprašanje za vas. Kako naj mi rata premagat zadnjo obsesijo, ki se vleče že 3 mesece in sploh ne pojenja. Al je v odzadju al pa mi mori kdaj bolj kdaj manj. In sicer imam obsesijo, "kaj če se kdo dotika tvojih cunj" in vedno preverjam če je vse tako kot sm pustil. Res je beda to, ker mi je težko it nekam ven, ker mam pol obsesijo, da mi je kdo premaknil obleke. Npr. preden sm šel spat sm dal ob posteljo cunje, ki so za na pranje. Pol sm pa ponoči 3krat ustal in sm zgleda ko sm hodil mimo z nogo premaknil mal in ko sm zjutraj vstal sm opazil, da je ena nogavica bolj stran od kupa. Prepričan sm da sm to ponoči, ko sm gor pa dol hodil premaknil, ampak zdej se mi pa vsiljuje da je to kdo drug naredil vmes, ko sm šel na stranišče. Sploh nevem, kako naj se losam teh bedarij, ki pa mi kar močno parajo živce... Upam, da ma kdo kakšen dober nasvet . Hvala že vnaprej...!

[Onix]

Joj zdej me pa skrbi, da mi ta misel ne bo šla vn iz glave, res upam, da je samo OKM . Pa še depresija me daje dons, mogoče je pa mlaj kriv...

[marina]

onix

a veš da sem tudi jaz zadnje 3 dni slabo? Upam, da je res samo mlaj....in da bova oba čimprej dobro

[Poni]

Onix, a veš, kako so včasih rešili ta problem. Če so sumili, da jim kak škrat ponoči premika stvari. Zraven kupčka obleke so dali kako dobroto. Morda čokolado, ali pa piškote, ali pa kruh, ali pa kaj jaz vem kaj. Ko je škrateljc prišel in je bil lačen, se je spravil na hrano. Pa je med jedenjem pozabil, da je hotel razmetati stvari. Ali pa je bil morda vesel, ker so ljudje tako prijazni do njega, pa je pustil stvari pr gmah.


Poni

[Maycha]

Hey,

se pridružujem ... mene zadnje 3 dni tako tišči v prsih, da mi jemlje voljo  

Onix ... saj veš, še ena obsesivna misel, ki ti ne da miru in nekaj časa spet mora preteči, da se bo tvoja pozornost nanjo povsem zminimalizirala. Imaš že ogromno takšnih izkušenj, torej uporabi jih za grajenje notranje moči in naj ti pomagajo odgnati nepotrebno premlevanje misli, ki zagotovo ni realna.  

[Onix]

Hvala vsem za odgovor! Ja res upam da je samo mlaj, sj mejčkn je že bolš. Marina in vsi ostali upam da boste kmal bolš, mormo stisnt zobe.

[PETRAČKA]

Živjo Onix in ostali OKM-jevci. 
Evo, tudi mene danes malo po obrokih daje.
Kar nek čuden strah pred ne vem čim in pred vsem. 

Tako, da se tudi jaz zgovarjam na lunin vpliv.

Vsem skupaj čimprejšnje izboljšanje. 

[matejka]

onix  saj bo se vse ok... drzim pesti zate


se en velik objem in  tudi za vse ostale...

[majč]

Onix, pa te tvoje obsesje so prav komične.  če bi jih jaz imela, bi se na smrt zabavala zraven.

v bistvu je tako:

ok, misel se zatakne, ti ruminiraš in se sprašuješ, kaj če, kaj če, kaj če....najprej še mislš, da ma stvar kak smisel, potem prepoznaš, da gre za okm. ja pa kerga klinca briga a je cunja mal levo al mal desno?!? in ko se ujameš pri tem, da se ti to dogaja, se nasmej in razvesel, pa si reči: saj je težko za popizdit to doživljat, ampak hei, če imam take probleme, ki sploh niso zaresni problemi, pol problemov nimam. Bogu hvala, da ne gre res kaj narobe. cunja gor dol pa naj bo mal levo al mal desno, me ne briga. pa pomisli na kaj zares lepega. 



Onix sam govoriš o kognitivni vedenjski terapiji, mi pa smo se na združenju psihoterapevtov (kar sama najbrž nikdar ne bom  in res nisem s tem namenom tam ) učili, da je pri vseh nevrotskih motnjah prav analitična psihoterapija lahko zelo učinkovita. Si razmišljal kdaj o skupinski analizi ali pa individualni. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s temi zadevami so npr. dr. Mrevlje na Zaloški, pa Praper, pa Polona Matijan, itd. Res da so zadeve plačljive, ampak ti ljudje se mi zdijo ok. Jaz s svojo patologijo ne morem na individualno analizo, bom pa najbrž čez leto dve šla ml na skupinsko, predvidevam da k Praperju pogledat, če me bo vzel. ampak brez skrbi, ima ljudi z nevrotičnimi težavami ločene od nas razpoloženjcev, psihotikov itd. če ste vi  nečem nekoliko zavrti, smo pa mi hiperproduktivni. eni so rekli, da anksiozni in bipolarni/psihotični ne gremo skupaj. morda v takih delovnih skupinah res ne, ker imamo povsem različne težave. kaj pa tu na forumu? a imaš občutek, da se "tepemo"?


maja

[majč]

evo, en komad za dobro voljo Onix!


http://www.youtube.com/watch?v=Cqm67NZDsMo

[Onix]

Maja hvala za nasvet . Ja res so prav butaste in enkrat se jim bom gotovo še smejal. Uglavnem sm klical dr. Dernovškovo in grem vsaj začasno še 25mg gor. Je pa res vedno tolk pozitivna in prijazna da te že to mal dvigne. Maja upam da se jim bom.čimprej lahko samo še smejal, sej del mene se zaveda da je butasto, samo tisti okmjevski mi neda miru...

[majč]

Onix, moji predavatelji tam na združenju govorijo po principih psihoanalize o tem, da ni point se ukvarjat s samim simptomom tolk, poanta je, da odpraviš vzrok, da ozavestiš, zakaj se ti to dogaja in to rabiš, pa potem lahko veliko narediš, da si dopoveš, da tega v ta namen ne rabiš. vi si očitate nekaj, kar sploh niste storili in ste posledično v akciji zavrti, da bi sploh kaj na določeno temo storili. in trpite res ne bodi ga treba. ampak kaj češ, zadeva je na nek drug način smiselna, nekaj ti vseeno da in zato se ponavlja. ko boš ugotovil kaj in da tega v ta namen ne rabiš, boš najbrž zadevo lahko odpravil. absolutno pa ni vseeno, h komu greš to urejat. meni se zdijo tile super (kot analitični psihoterapevti): dr. Mrevlje, Peter Praper in Polona Matijan. sploh Matijanova je krasna. no jaz bi šla pa k Praperju na skupinosko analizo čez čas

maja

[Onix]

Eh ja, nevem, če se bom kdaj teh preverjanj znebil...

[majč]

Onix, k je meni najhujše in ko mam občutek, da mi nihče več ne more pomagat, niti sama sebi, takrat rečem samo: "Gospod, prosim te, bodi tu!!! Stay with me! save me!" in potem se prepustim njegovemu vodstvu. ker ko jaz več ne morem, on dela. vem, da nisem do nikogar sovražna in vem, da je tisto, kar čutim do sveta, ljudi, življenja in sebe dobro in da to, kar sem ne more biti slabo. zato zaupam, da je nekje On, ki zmore vse. tudi jaz sem danes žalostna za popizdit, ker doživljam neuspehe na področju učenja, ker sem si letos naložila vsega preveč. in ker vidim, da se bom morala odpovedati nekaterim ciljem. v bistvu sem danes zlo žalostna. ampak ko sem se pozno vračal iz službe, sem se spomnila tiste lepe pesmi iz lifeteena: "Zamenjam vse skrbi, zamenjam, kar boli, zamenjam, Gospod, za tvojo radost!" in potem: "Zamenjam, kar teži, zamenjam sram, laži, zamenjam, Gospod za tvojo radost!" Pomisli, kako neverjetno rad nas ima Bog, če je dal svojega edino rojenega sina, da je za nas trpel in umrl na križu zato, da bi se nihče od nas ne pogubil. Pomisli, kako močna ljubezen je to in kako neskončno ljubljeni smo vsak trenutek iz strani Najvišjega, pa se tega včasih zaviti v svoje probleme in obremenitve sploh ne zavedamo. sama sem ganjena do solz, ko pomislim, kaj je Gospod storil za nas, sploh če pomislim, kako neverjetno v krizi je moralna drža celega sveta v tem času, kako smo na robu tega, da smo sposobni sami sebe uničiti s svojim lastnim egoizmom. govorim generalno ne posamično na posamezen primer in svetle izjeme. nekje v nas tli upanje, da se bo usoda kmalu obrnila na bolje, ker se mora. ko sem do 17:00 inimalno vsak dan na šihtu in ko mi moja mami, ki je penziji reče, da naj gledam poročila, ker so zame pomembna, me mine živet, ko tistih pet minut sledim dnevnim političnim dogdkom in se počutim globoko žalostna, da imamo take politike in to kar na vseh opcijah. ker skušam na ljudi gledati z razumevanjem, se sprašujem, kako prikrajšani so morali biti emocionalno ti ljudje, če imajo tako malo ljubezni, da naredijo toliko hudega ker sploh ne razumejo v čemu je poanta tega, da smo. praznino hranijo z okoriščanjem na račun drugih. resnično žlostno se počutim ob tem in vem, da bom preživela in naredila temu svetu še kdaj kaj dobrega samo, če se bom osredotočila na tisto, kar je dobro in vredno.

Onix ne smeš obupat. glavo gor in borit se naprej.


maja 

[Onix]

Maja hvala!

Zdej sm spet bolš, zgleda je teh 25mg dviga pomagalo... No ja, še vedno kar dosti preverjam cunje in se počutim kot en ujetnik tega, ampak počasi se daleč pride. Vem kako hudo je bilo, ko sm mel nasilne misli in sm se jih čisto znebil. Tako da upam da bo s to tematiko isto...

[Juliette]

Tako je, Onix. Tudi to boš rešil - 100 % verjamem.