Slabo :(

[Onix]

Res sem vam hvaležen vsem!

[majč]

ma vsak se lahko drugega po nesreči narobe dotakne. mislim, da je prav, da verjameš mami. če bi te redno otipavala bi bilo to nekaj povsem drugega, tako pa dragi Onix si zakompliciral v tri krasne. nič ti ni hotela, res. vse je ok.

maja

[Onix]

Hvala vam... Danes sm klical Dernovškovo in je rekla da naj zvišam na 275 mg in da bo verjetno že 300 mg dovolj (Zoloft)... Že samo njena pozitivna energija mi pomaga. Upam, da bodo tablete prijele!

[Suzy]

Evo vidiš Onix,mal naše pozitivne energije,mal dohtarčine,pa mal svoje dodaš in
počutje se bo še samo dvigovalo na bolje.
Drži se

[Poni]

Dragi Onix

Onix je menda drag kamen različnih barv. Katera neki je tvoja? No ja, to je samo misel tako mimogrede.

Dovoli, da ti pošljem še malo take energije:     Tudi ta pomaga izboljšati razpoloženje.
Tale pa še bolj:     Če le ni premočna zate. 

Poni     

[Onix]

Hvala 

Mam še eno vprašanje. Včeraj sm kazal mami kako se je zgodilo, ker ona je pozabila, da se sploh je in potem sm ji pokazal in rekel, "mel sm roko na trebuhu, ti si me pa božala po trebuhu in sm ji to pokazal". Ona je pa hotla mi samo pokazat da ni nič takega če daš roko tja kjer sm jo imel na trebuhu (sežeš v roko) in se je stegnila da bi mi dala roko na mojo roko da bi videl, da to ni nič takega. Sm jo pa prej ustavil ker sm takoj dobil misel, da bom spet premleval, če se me dotakne (čeprav je izpostavljanje dobro za OKM). No zdej mam pa, kaj če se ni hotela dotakniti moje roke ampak kaj drugega itd... Joj vem da sm zakompliciral, žal mi je, da sm jo ustavil, ker če je nebi bi potem vsaj videl, da se je hotela dotakniti samo roke in nič drugega. Rekla je, da mi je samo hotela pokazat, da to ni nič če mi seže v roko, ko jo imam na trebuhu. Zdej mam pa kr misli, kaj če sploh nisem imel roke na trebuhu itd... JOJ ta OKM me bo pokopal. Uglavnem prepričan sm, da moja mama nima niti najmanjših seksualnih namenov, ampak OKM mi skos laže v glavi in je težko to prenašat. Že če samo pomislim, da preden sm dobil strah če sm bil kdaj zlorabljen, da mi niti na pamet ni padlo kaj takega že to pove, da je vse samo plod OKMja... Nevem kaj naj naredim, da se bom znebil tega. Ful mam rad svojo mamo in nevem kako lahko sploh mam take misli, ker je res zakon mama in mi vedno samo pomaga. Včeraj je pač mislila, da mi lahko s tem, da mi pokaže da če mi da roko na trebuh to še ne pomeni, da se me je kje drugje dotaknila, prekine ta moj OKM cikel, ampak je samo še slabše zdaj. Dernovškova mi je zagotovila, da je to OKM, ampak je pa res grozno met te dvome .

[Onix]

Aja pa ne morem se spomniti, če sem včeraj mel roko na trebuhu a ne. Spravlja me ob živce . Pol mam pa misel "kaj pa če se je hotela dotakniti tvojega..." Mal je že smešno vse skupaj... V 25 letih nisem nikoli pomislil na kaj takega, zdej pa tole . Kaj naj naredim?

[alexx]

Ko ti bodo zdravila delovala na full, bodo tudi vsiljivke izginile. Sedaj si pač nesposoben videti realno sliko. Vidim, da ti mama res stoji ob strani. Poskusi ji zaupati, saj bo naredila karkoli bo potrebno, da se pobereš. 

[Onix]

Hvala Alexx!

[majč]

Ej Onix, oprosti, ampak tole je too much okrog enega giba. če se boš za vsako zadevo, ki je tako malenkostna in nič slabega hotena, ti tako sekiral in v zvezi s tem sekiral še druge, boste slej ko prej dobili čir na želodscu vsi skupi zarad sekirancije. Dragi Onix, zataknila se je misel na eni točki. to je problem v doživljanju, razumeš in ne v tvoji okolici ali odnosih in je najbrž oz. gotovo stvar OKM-a. nič ni bilo to takega. vsi se kdaj koga po nesreči dotaknemo ali ga z roko oplazimo nehote in če opazimo rečemo sory, če ne še to ne in zadeva gre mimo. tebe pa je stvar tako pretresla. ne gre več tu izgubljati časa za razglabljanje. vse je o.k.. to je podobno izugba časa, kot dva, ki se kregata o tem, kak je drug z drugim govoril. torej predmet razgovora ni nobena vsebina, ampak komunikacija o komunikaciji in potem se lahko s tem zezamo sto let in nič naumo mel od tega. samo potrata energije. resno. Jezus, kaj dela OKM. trpimo za brez veze, mi in naša okolica, ampak si na dobri poti, dragi Onix, da to mine. in ne glede na vse: neprecenljiv si! Zase in za svojo okolico, ne pozabi tega. Tvoja mama te ima gotovo zelo rada.
drži se!

maja

[majč]

Hvala vam... Danes sm klical Dernovškovo in je rekla da naj zvišam na 275 mg in da bo verjetno že 300 mg dovolj (Zoloft)... Že samo njena pozitivna energija mi pomaga. Upam, da bodo tablete prijele!

tole pa zelo razumem, tudi name spodbuda doktorja tako deluje, ker m enostavno tako zelo verjamem. to so res najboljši šarlatani poleg dejstva, da so strokovnjaki. tisto najpomembnejše in učinkovito, kar dobim od doktorja bi mi lahko dal mimoidoči človek brez diplome, če bi mu verjela. super so takšne spodbude.

Onix, vse bo ok!

maja

[Onix]

Hvala ti Maja!

Ja maš prav, OKM naredi celo štalo v glavi zarad ene butaste nepomembne stvari...

[marina]

Onix

res si v težki situaciji sedaj, ampak kmalu bo boljše. Pa zelo si pogumen, kako prenašaš vse to.
Naj ti čimprej pride boljše počutje

[Janja]

Onix, še malo mojih izkušenj!

Tudi jaz imam OKM, ampak se mi je kazala v drugačni obliki, sicer tudi v precej hudi, ker sem se totalno izolirala in nisem več živela. Tako, da vem, da zna biti OKM zelo neprijetna inti lahko resnično uniči prav vse, če ne ukrepaš pravočasno, ali pa če bolezen ni prepoznana oz. je prepozno prepoznana.

Na žalost ta motnja velikokrat ni prepoznana.

Študije kažejo, da ljudje porabijo veliko let in energije, da se jim postavi prava diagnoza in še več časa, da dobijo ustrezno terapijo. Razlogov, da OKM ostane nediagnosticirana in nezdravljena, je več. Ljudje z OKM lahko skrivajo svoje simptome ter pomanjkanje znanja o motnji. Mnogo zdravstvenega osebja pa ni pravilno seznanjenega s simptomi ali pa nimajo ustrezne izobrazbe, da bi lahko izvajali zdravljenje te motnje. Nekateri ljudje nimajo dostopa do ustreznih virov zdravljenja. To je velika škoda, saj zgodnja diagnoza in ustrezno zdravljenje lahko pomagajo osebam z OKM, da se izognejo trpljenju in omilijo tveganje za razvoj drugih problemov, kot je depresija ali problemi v službi in družini.


Vir se nahaja tukaj:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=23&Itemid=38.

Onix, jaz vem, da ti že vse to veš, sem pa ta zapis napisala bolj za druge, ki nas samo berejo. Tudi jaz do pred kratkim nisem vedela, da imam OKM...

Jaz prislilnih misli, raznega štetja in podobno ne poznam. In je res hudo, če se moraš ukvarjati s takimi mislimi.

Meni se je moja oblika OKM~ja kazali v taki obliki, da se mi je kar naprej vsiljevala misel, da bom bruhala. In po cele dneve sem se ukvarjala samo in zgolj s tem. Jasno, da mi je bilo kar naprej slabo in te obsesije so me pripeljale do tega, da sem nehala hoditi tja, kjer mi je bilo slabo, da po cel dan nisem jedla...

Skratka, veliko časa sem živela v svojem prisilnem (sicer udobnem, ampak prisilnem) zaporu. In izgubila sem praktično vse, kar sem si želela...

Sploh je bilo pa najhuje to, da nisem vedela, kaj mi je. In leta 1988 ni tega vedel tudi nihče od strokovnih oseb, pri katerih sem bila. Vsi so bili mnenja, da me je pač strah stvari in, da moram pač to sama razrešiti.

In sem delala vse živo...

Sedaj hodim na psihoterapijo enkrat tedensko, ampak tam bolj razrešujem stvari, ki niso povezane z OKM~jem. Sem zelo uspešna.

Eno leto sem pa tudi v obravnavi pri dr. Dernovškovi in ona me je potegnila ven iz brezna. Poleg mene in psihoterapevtke.

Ona mi je postavila pravo diagnozo, ker jaz sploh nisem vedela, da je to OKM. Sem mislila, da je socialna fobija...

Predpisala mi je Zoloft in antipsihotike. Za AP se nisem odločila, Zoloft pa sva višali zelo počasi Pri meni je začela prijemati šele doza 150 mg. Sedaj sva na 200 mg. Mogoče bova še višali, ne vem.

Onix, vem, da je hudo, ampak višje doze bodo prijele in ti moraš samo počakati. Vmes pa delaj kaj takega, kar veš, da ti pomaga.

Jaz sedaj spet ŽIVIM, nisem več v prisilni izolaciji in občutki so božanski. Imam še nekaj stvari za narediti, ampak vem, da jih bom, ker vidim, da sem na pravi poti. Prej pa nisem več imela upanja.

In OKM je resnično zelo, zelo neprijetna motnja in najmanj raziskana...

Jaz sem že ugotovila, da brez tablet mi niti slučajno ne bi uspelo, ker delala sem pa ogromno. In niti na kraj pameti mi ne pade, da bi jih nehala jemati, ker si ne želim več tistega životarjenja.

Jaz mislim, da je za OKM poleg veliko dela na sebi skoraj nujno tudi medikamentozno zdravljenje.

Vsak se pa sam odloča, kašen način bo izbral.

Onix, drži se in vse bo še OK!

[redondo]

onix, probaj malo le racionalizirat misli. mama je vedno ob tebi in te vse življenje podpira, seveda te tudi boža, spodbuja itd. Če pomisliš kolikokrat se te je v življenju dotaknila pa ni bilo nič, lahko ta en dotik spraviš na nivo statistične napake. Ne si mame obrnit proti sebi in je ne odrivaj proč, saj ti hoče le dobro.

[Onix]

Hvala Janja in Redondo!

Meni je trenutno res težko, filing mam, da so vse moje obsesije realne in da nebo nikol bolš ...

[Janja]

Onix!

Verjamem, da je hudo, in da res misliš, da ne bo nikoli boljše. In poleg vsega misliš še to, da so misli realne...

Saj v bistvu to je smisel OKM~ja, če lahko tako napišem. Vse se vrti okoli tega, da so dejansko stvari nerealne, tistemu, ki pa trpi za OKM, pa so še kako realne. Zdijo se mu realne, ker realne niso.

Bom izhajala iz sebe in mojega OKM~ja. Sicer nisem imela nikoli take oblike kot ti, ampak OKM je OKM in verjetno lahko povzamem vzporednice.

V času mojega najhujše oblike OKM, sem bila kar naprej na stranišču. Bilo mi je slabo, imela sem diarejo. Tresla sem se, kar naprej mi je bilo slabo. Hrane nisem mogla niti spraviti dol po grlu, ker mi je bilo tako zelo slabo. Nisem mogla govoriti z nikomer, nisem prenesla, da bi bil kdo ob meni, čeprav sem si želela, da bi bil kdo ob meni.

Ven sploh nisem mogla, ponoči skoraj nisem spala...

V tem obdobju sem bila dejansko samo še rastlinica. In verjetno je trenutno s tabo tudi tako.

To nisem pisala zato, da bi se komu smilila. Niti slučajno. To sem ti napisala zato, da boš videl, da je bilo z mano katastrofalno hudo, in da se iz takega brezna da priti s tabletami in delom na sebi.

Jaz sem mislila, da ne bo nikoli boljše. Takrat sem se iz tega sicer dvignila sama, ker takrat niti nisem vedela, da je to OKM. Potrebovala sem ogromno časa in veliko vloženega truda.

Sedaj pa, ko imam poleg vsega še medikamentozno zdravljenje, lahko delam vse tiste stvari, ki so mi včasih predstavljale misijo nemogoče.

Zato z vso gotovostjo trdim, da bo boljše. Onix, ti samo ne obupaj, ker bo boljše, in sicer v vseh ozirih.

Jaz dr. Dernovškovi zelo zaupam,, ker je pomagala že marsikomu. Med vsemi tistimi, ki jim je pomagala, sem tudi jaz!

Drži se!

[Onix]

Dernovškova je name naredila tolk pozitiven vtis da ga še noben psihiater ni, pa sm jih že dosti skos dal...

[Onix]

Evo spet jutro in spet misli... Upam res, da je mela Dernovškova prav, ko je rekla, da misli da bom meu 300 mg Zolofta dost in da bo prijelo...

[majč]

Onix, preusmerimo malo te tvoje misli zdajle:

kaj počneš sicer? delaš, študiraš?
ali imaš rad košarko? ali je slikicav avatarju samo zato takšna, ker je iz nje razvidna borbena pozicija, borec pa ti si ne glede na vse?

preusmeri pozornost na običajne življenjske vsebine. ker če boš vztrajal pri takem razglabljanju vprašanje če bodo potem tblete temu same kos. naredi še ti kaj in za začetek skušaj odgovoriti na vprašanja, ki sem t jih zastavila.

ali rad športaš? katere športi te zanimajo, kaj si rad počel in boš še ali še počneš tozadevno?