Slabo :(

[Onix]

Hvala vsem!

Še zdej vztraja ta OKM, a je mel kdo kdaj misel kaj če je nekaj slabega naredil v preteklosti oziroma da se mu vsiljuje da je, pa ve da skoraj sigurno ni?

[sjm]

Zdravo Onix,

seveda, to je del OKM-ja. Ko si bil vredu, stavim da o tem nisi razmišljal - a ne? ne samo to, ta misel se ti je zdela čist adijo 

vse bo ok, vzdrži, preusmerjaj misli, zaposli se

jaz sem tudi nekaj tesnobna zadnjih par dni, se borim, vedno se, čeprav greš skozi pekel

po navadi se relaps zgodi ko se počutimo že zelo vredu in zato PONOVNO nehamo skrbeti zase - to je samo zato, da nas spomni, da se moramo imeti radi.

bo šlo mimo, boš videl

[Onix]

Hvala SJM, res je težko sprejet to negotovost a si naredil a nisi... Pol pa še te vsiljive misli nasilne itd . Drugač sm nekje bral, da če maš OKM in da če dvomiš a si nekaj naredil a nisi, potem sigurno nisi, upam, da je to res...

[marina]

onix,  minilo bo.

Pošlji mi naslov na zs, pa ti pošljem eno čudovito knjigico

lp

[sjm]

itak Onix, pa saj ti to veš, samo zdej ti ta tesnoba nagaja, potem te pa toliko povleče noter, da ne moreš realno pogledati na stvari. Zavedaj se, da si samo človek in se tako tudi sprejmi, ne bodi prestrog do sebe!

Stavim, da stvar ki te obremenjuje zgleda grozna SAMO skozi TVOJE oči, meni bi se sigurno zdela čisto banalna.

Bo šlo mimo in prišel bo čas, ko se bomo temu smejali 

[Onix]

Resj hvala SJM!

Joj kr skos se mi eni lažni spomini vsiljujejo pa se mi res zdi, da ne more bit res... Enkrat ko sm bil star 10 let sm pomislil, da bi nekaj naredu (sexualnega) zdej se mi pa skos vsiljuje kaj pa če si res, pa pol se mi vsiljuje, kaj pa če to ni OKM in da si že skos vedu sam da ti ni blo mar itd... Uglavnem buče...

[Onix]

Hvala tudi tebi Marina! Kero knjigo pa? 

[marina]

eno, ki je meni ful pomagala

če želiš, seveda

[Onix]

Enkrat sm pomislil ko sm bil še otrok, da bi nekaj spolnega naredil, zdej mam pa kr skos v glavi, kaj pa če si res itd... Pol mam pa, kaj pa če si že vseskozi vedel in ti je šele zdej ratalo mar itd... A mislite, da se to da porihtat?

[marina]

se da in se BO!
verjemi, vse bo dobro

jutri ti pošljem obljubljeno

[Onix]

Hvala Marina!

[sjm]

Onix, poizkušaj imeti svoje misli za nič več kot le misli, saj veš da je pri OKM ena poglavitnih miselnih napak precenjevanje pomembnosti vsiljivih dvomov, misli in podob.

Vsiljive misli, pdobe, dvomi in vzgibi so popolnoma normalni, problem je naša predpostavka, da misli, ki jih imamo niso normalne.

To pa itak že veš, da je rešitev v tem, da pustiš te misli mimo, ne da se zapletaš vanje.

Vsi ljudje imajo-mo kdaj neprimerne misli, ki pač zdrvijo mimo. Problem pri OKM-u je, da se zataknemo ob te misli, ker mislimo, da so te stvari nenormalne.

Stopil si pač stopničko nazaj, nič hudega, vedi da je to samo test oz vaja, da ponovno napraviš par stopnic naprej!!!

[Onix]

Ja vem ja... Samo je res težko precenit kaj se je in kaj se ni zgodilo... Začaran krog :/. Samo men se res zdi, da je vse samo plod OKMja ker čene bi se že prej sikiral predn sm dobil to obsesijo...

[sjm]

seveda, to je OKM!!!!!!

poizkusi se ne zapletat v ta razmišljanja, saj vidiš, da počneš čisto tipične okm-jevske stvari

vse bo ok!

[Koki]

Onix, verjemi, da nisi nič naredil. 100 %!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

[Onix]

Hvala SJM in Koki... A pol je to tipično za OKM, da se bojiš da si nekaj naredil in da se dobro ne spomniš?

[Suzy]

poizkusi se ne zapletat v ta razmišljanja, saj vidiš, da počneš čisto tipične okm-jevske stvari

vse bo ok!

Tudi jaz mislim,da se ne preveč zapletat v takšna in podobna razmišljanja,...To je lahko zelo utrujajoče in v večini primerov te najbrž vodi v nervozo,kar pa ti najmanj želim....drži se,vse bo še dobro

[redondo]

Onix drž se če si to že večkrat prestal boš tudi tokrat, verjamem pa da ni lahko sej tud mene cufa na polno. Drgač me pa zanima kako dolgo poteka program v begunjah in dejansko potem prideš dober ven ali moraš biti notri ali se lahko voziš ?

[Koki]

Onix, to je tipično za okm!

[majč]

Onix, meni je prav hudo zate, da te tolk trgajo te skrbi okrog tega, da si nekaj naredil, kar najbrž sploh nisi. Tale serotonin nam ga včasih zagode v taki meri, da se počutimo neskončno krive. vso krivdo tega sveta bi navlekli nase, kar ni o.k.. tudi če bi se dejansko kaj zgodilo, pa se očitno ni, če je razlog okm, je prav, da človek zna odpuščati in razumeti tudi sebe. ni pomembno, kje se ljubezen do bližnjega začne, pomembno je, da se. ljudje MORAMO znati sebi in drugim odpuščati in se razumeti. konec koncev za tukaj in zdaj resnično ni več bistveno, kaj se je zgodilo, ker na to nimaš vpliva, tukaj in zdaj je vse o.k.. nič slabega ne delaš nikomur. v redu fant si in na mestu. če ne bi bil, se sedaj ne bi spraševal sploh o tem, ali se je nekaj zgodilo ali se ni in ali je bilo prav in ali ni. zdaj je tako, kot je v redu. in razlika je med misliti, reči, narediti. vse to se stopnjuje. in ti si ostal pri misliti, torej tudi, če si karkoli mislil, to ni bilo tako hudo.

ljudje mislimo, ljudje rečemo, ljudje naredimo napake. včasih je napak to, da dobro dejanke opustimo.  pomembno pa je, da se iz njih učimo in da postanemo boljši. rastemo skozi bolečino. ob tej težki preizkušnji se lahko zaveš, kako dragoceno je, da se zavedaš, kaj je prav in kaj ne in da bo slednje v sedanjosti in prihodnosti narekovalo tvoja dejanja in v tem si dober in ok.

sama sem že rekla kaj grdega in prizadela. druga oseba je obmolknila in ta molk je bolel, ko hudič. ni se dalo vzeti nazaj.bolelo je, morilo me je, počutila sem se grdo, grozno, očitala sem si in v fazi depresije sem se počutila grozno grozno krivo. napisala sem pesem: imam pravico, da živim in v njen navajala, da bi najraje odšla, ampak ne bom, ker se učim, ker lahko pa hočem spremeniti na dobro to, da drugič drugače naredim. človek skozi bolečino raste. enkrat je minio ta hudo in najlepši del vsega je bila sprava - tistih nekaj besed in dobronamernost. dobre želje iz obeh strani. to je bila kot nagrada za trud, katarza. pa je šlo samo za besede. pri tebi gre samo za misli, dragi Onix. in nikjer ne piše, da tudi napačne besede  ali dejanja ali opustitev dobrih dejanj niso kdaj prav te povod za osebno rast.

Bog nas je naredil takšne, kot smo. Nepopolne, grešne. uči nas, kako odpuščati. sprejemati. ohraniti upanje in vero. ko nam je težko in smo negotovi je On tu za nas. in je večji kot vse. ko jaz ne morem več On dela. v trenutkih, ko mi je tako krizno hudo, kot sedaj tebi, ga poiščem. ker samo on ve, poleg nas, kako nam je. če ga poiščeš bodisi preko molitve, jaz osebno tudi preko zakramentov, in mu izročiš sebe, svojo bolečino, trpljenje, imaš občutek, da On to nosi za tebe. Še se dogaja, še boli, ampak breme je lažje in enkrat z Božjo milostjo in pomočjo slednje mine. Kdaj zares? Ko nam je namenjeno. Kaj pomaga? pogovor, razumevanje, ljubezen. nismo sami. imamo sebe, eden drugega in Boga. Imamo ljubezen.

ne glede na to, kaj se je res zgodilo in kaj ne pomaga samo eno: znat se razumet - svoje strahove, svoje slabosti, svoje razloge. oprostiti si, postati močnejši, postati boljši in nikdar več dopustiti, da se kaj takega ponovi ali da se sploh zgodi (če se ni). oprosti si, pa naj bodo to misli, besede, dejanja, opustitve dejanj. anyway! v redu si Onix! vse je o.k.. Pomiri se!

maja